vznemirjanje lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - superficies solo cedit - povezanost zemljišča in objekta - oporni zid - odstranitev asfalta - izvrševanje služnosti - obstoj služnosti - uporabnina - višina uporabnine - določnost tožbenega zahtevka - nedoločnost tožbenega zahtevka - pogodbena stranka - učinek obligacij med strankami - informativni dokaz - postavitev izvedenca - odprto sojenje - vrednost spornega predmeta - premalo plačana sodna taksa
Čeprav toženec nima nobene pravice na spornem delu zidu, ki se nahaja na nepremičnini tožnice, to še ne pomeni, da je dolžan škarpo odstraniti. Ker velja pravilo povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ - superficies solo cedit), ga lahko tožnica v okviru izvrševanja svoje lastninske pravice kadarkoli odstrani, ne more pa tega zahtevati od toženca, saj ga ta ni postavil, le nasledil je stanje v naravi od svojega prednika, ki pa ni ravnal protipravno.
Po določbi 272. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Poleg verjetnosti pa mora upnik verjetno izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile in nastanek težko nadomestljive škode, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatnost škode.
Tudi sicer zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po njenem prenehanju praviloma ni mogoče, razen v primerih, ki jih urejata 113. člen ZDR-1 ter drugi odstavek 215. člena ZDR-1. Tako zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni mogoče na podlagi določb ZIZ mimo pogojev iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Po določbi šestega odstavka 95. člena ZKP določba o oprostitvi plačila stroškov (v konkretnem primeru stroškov za vročanje pisanj po pooblaščenem vročevalcu) ne velja v primerih iz 94. člena ZKP, torej če gre za stroške kazenskega postopka, ki jih med drugim priča povzroči po svoji krivdi, torej v primeru kot je obravnavani.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - domneva priznanja dejstev - splošno znana dejstva - sklepčnost - posest nepremičnine - stvarna legitimacija
Ne drži, da ni podlage za zahtevo, da toženka nekaj odstrani z nepremičnine tožnikov. Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari (prvi odstavek 92. člena SPZ). Dokazati mora, da je on lastnik in da je stvar v dejanski oblasti toženca (drugi odstavek 92. člena SPZ). Ker tožnika trdita oboje, je njuna tožba sklepčna; njen zahtevek ima materialnopravno podlago.
Po šestem odstavku 95. člena ZKP določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP, torej te, ki se lahko uporabijo, če bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00036777
KZ-1 člen 70a. ZKP člen 371, 371/1 371/1-11, 372, 372/1, 372/4.
izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - obrazloženost odločitve - ponovitvena nevarnost
S tem, ko izpodbijani sklep ne vsebuje ugotovitve, da je podana nevarnost obdolženca, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, sklep o izreku varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1 nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, ki se zahtevajo za njegov pravilen in zakonit izrek. S tem pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena KZ-1, ki jo zatrjuje zagovornica in ki je takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - sporazum o ustanovitvi hipoteke - neveljavnost dogovora o zastavi - tožba na ugotovitev ničnosti - pravno relevantna škoda - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - upoštevanje družinskih članov - družinski člani - otroci - dom dolžnika
Že sama izguba doma pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki lahko izjemno intenzivno poseže tako v položaj dolžnika kot tudi v položaj njegovih družinskih članov, ki bodo skupaj z njim v izvršbi izgubili svoj dom, kar vse je potrebno po novejših dognanjih sodne prakse pri presoji pogojev za odlog upoštevati. Da je pri presoji pogojev za odlog izvršbe na dom potrebno upoštevati tudi družinske člane dolžnika, pa je pri zadnjih dopolnitvah ZIZ (ZIZ-L) upošteval tudi zakonodajalec. Iz besedila četrtega odstavka 71. člena ZIZ, ki določa pogoje za odlog izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom (zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine) tako izhaja, da je treba pri presoji pogojev za odlog upoštevati ne le dolžnika temveč tudi njegove družinske člane. Ti so, kadar z dolžnikom tvorijo enotno družinsko celico, zlasti če gre za otroke dolžnika, katerim mora ta omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo, z dolžnikom tako neposredno povezani, da škode, ki lahko nastane njim, ni mogoče enostavno ločiti od škode, ki nastane dolžniku.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5, 12a/6. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 10/2, 10/2-1, 10/2-2, 10/11. DZ člen 183.
oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - polnoletnost - šolanje po polnoletnosti - dijak - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - trditveno breme v postopku oprostitve sodnih taks
Dolžnik meni, da sodišče pri obravnavi njegovega predloga premoženja staršev ne bi smelo upoštevati, ker je sam že polnoleten. Navedeno stališče dolžnika je materialnopravno zmotno.
Zgolj polnoletnost (dolžnik je star 18 let) še ni razlog, da bi sodišče dolžnika obravnavalo kot samsko osebo. Da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bila obveznost preživljanja kljub šolanju izključena, pa dolžnik v tem postopku ne zatrjuje, pri čemer je v skladu z določbo šestega odstavka 12.a člena ZST-1 trditveno in dokazno breme o takih okoliščinah na njem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00037512
ZPP člen 13. ZSV člen 16, 16/1, 49a, 86, 99, 99/1, 99/1-3, 99/3, 100, 100/1, 100/4. ZUPJS člen 30a, 30a/11, 37, 37/3, 37/5. ZUP člen 42, 42/1, 50, 279, 279/1, 279/1-3.
gospodarski spor majhne vrednosti - doplačilo storitev institucionalnega varstva - financiranje socialno varstvene dejavnosti iz proračuna občine - stroški storitev v zavodih za odrasle - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - upravna odločba - ničnost upravne odločbe - stranka v upravnem postopku
Načeloma velja, da je pravdno sodišče na pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, vezano, dokler ta ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena. Klub temu pa je na področju predhodnih vprašanj upravnopravne narave potrebno razlikovati med razlogi za nezakonitost odločbe. V primeru, ko so procesne hibe, zagrešene v upravnem postopku, izredno hude in očitne, je možen odstop od pravila vezanosti pravdnega sodišča na pravnomočno oziroma dokončno upravno odločbo.
ZST-1 člen 10, 10/1, 15, 15/1, 15/3. ZIZ člen 38, 38/5.
taksne oprostitve na podlagi zakona - republika slovenija kot upnik - sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo - stroški postopka - odločanje o stroških po načelu uspeha - odločanje o stroških s sklepom
Dolžnik je sodno takso upnika kot nasprotne, v postopku uspele stranke, dolžan plačati kot del stroškov postopka, ki se mu glede na uspeh upnika naložijo v plačilo. Gre za stroške postopka in ne za taksno obveznost, ki bi v postopku nastala zaradi posameznega dejanja dolžnika, zaradi česar mu jih tudi ni mogoče naložiti v plačilo s plačilnim nalogom.