Po šestem odstavku 95. člena ZKP določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP, torej te, ki se lahko uporabijo, če bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP.
tožba za vrnitev darila - sklenitev darilne pogodbe - nagib za sklenitev darilne pogodbe - kavza pogodbe - razveza zakonske zveze - razvezana zakonca
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek zaradi plačila protivrednosti darila, ki bi ga bilo treba vrniti zaradi razveze zakonske zveze na podlagi 84. člena ZZZDR, ker je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za vrnitev darila.
ZZZDR je kot eno od posledic razveze zakonske zveze določal, da je treba vrniti darila, ki niso običajna in ki zlasti niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca (drugi odstavek 84. člena ZZZDR). Temu je dolga leta sledila tudi sodna praksa, ki je v primeru razveze zakonske zveze bolj ali manj avtomatično razsojala, da je treba nesorazmerna in/ali neobičajna darila vrniti. To dolgoletno prakso je spremenil sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017, ki je, sklicujoč se na spremenjene družbene razmere in tem razmeram prilagojeno ustavnoskladno interpretacijo predpisa, ki je bil sprejet v drugačnih političnih, družbenih in ekonomskih razmerah (ZZZDR iz leta 1976), sprejel ustavnoskladno razlago drugega odstavka 84. člena ZZZDR. Vrnitev darila poslej ni več (skoraj) avtomatična posledica prenehanja zakonske zveze, temveč morajo biti izpolnjeni dodatni pogoji; preklic darila pride v poštev (predvsem) takrat, »ko bi bilo po splošnem prepričanju zavržno in do darovalca krivično, če bi obdarjenec obdržal darilo.« Ta odločba nadalje obrazlaga, da je preklic darila utemeljen in ustavno dopusten, kadar je kavza za sklenitev darilne pogodbe temeljila v specifični zakončevi (darovalčevi) veri v dosmrtno skupno življenje z obdarjencem. Po drugi strani pa v primerih, ko darilna kavza vsebuje tudi številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo, ko vera v »večno« ljubezen in skupno življenje, ki je zaslepila darovalca, sploh ni v ospredju, preklic darila ni utemeljen. Stališča sklepa II Ips 29/2016 povzema tudi druga novejša sodna praksa.
odmera kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine - upoštevanje drugega kazenskega postopka
Upoštevanje dejstva, da zoper obsojenca teče drug kazenski postopek, bi lahko pomenilo kršitev določb drugega odstavka 49. člena KZ-1 v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP. Sodišče prve stopnje bi tako z upoštevanjem navedene okoliščine (ki nima obteževalnega značaja) kršilo tudi domnevo nedolžnosti, zapisano v prvem odstavku 3. člena ZKP in 27. členu Ustave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00036777
KZ-1 člen 70a. ZKP člen 371, 371/1 371/1-11, 372, 372/1, 372/4.
izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - obrazloženost odločitve - ponovitvena nevarnost
S tem, ko izpodbijani sklep ne vsebuje ugotovitve, da je podana nevarnost obdolženca, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, sklep o izreku varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1 nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, ki se zahtevajo za njegov pravilen in zakonit izrek. S tem pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena KZ-1, ki jo zatrjuje zagovornica in ki je takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - načelo uspeha - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - uspeh po temelju - uspeh po višini
Okoliščine primera so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma načina vrednotenja uspeha stranke v konkretni pravdi, ki je lahko tudi ločen glede na "temelj" in "višino", ni pa to pravilo ali ustaljena in enotna sodna praksa. Taka metoda je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških glede na končni uspeh ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev. Obravnavani primer ni tak.
vznemirjanje lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - superficies solo cedit - povezanost zemljišča in objekta - oporni zid - odstranitev asfalta - izvrševanje služnosti - obstoj služnosti - uporabnina - višina uporabnine - določnost tožbenega zahtevka - nedoločnost tožbenega zahtevka - pogodbena stranka - učinek obligacij med strankami - informativni dokaz - postavitev izvedenca - odprto sojenje - vrednost spornega predmeta - premalo plačana sodna taksa
Čeprav toženec nima nobene pravice na spornem delu zidu, ki se nahaja na nepremičnini tožnice, to še ne pomeni, da je dolžan škarpo odstraniti. Ker velja pravilo povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ - superficies solo cedit), ga lahko tožnica v okviru izvrševanja svoje lastninske pravice kadarkoli odstrani, ne more pa tega zahtevati od toženca, saj ga ta ni postavil, le nasledil je stanje v naravi od svojega prednika, ki pa ni ravnal protipravno.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5, 12a/6. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 10/2, 10/2-1, 10/2-2, 10/11. DZ člen 183.
oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - polnoletnost - šolanje po polnoletnosti - dijak - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - trditveno breme v postopku oprostitve sodnih taks
Dolžnik meni, da sodišče pri obravnavi njegovega predloga premoženja staršev ne bi smelo upoštevati, ker je sam že polnoleten. Navedeno stališče dolžnika je materialnopravno zmotno.
Zgolj polnoletnost (dolžnik je star 18 let) še ni razlog, da bi sodišče dolžnika obravnavalo kot samsko osebo. Da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bila obveznost preživljanja kljub šolanju izključena, pa dolžnik v tem postopku ne zatrjuje, pri čemer je v skladu z določbo šestega odstavka 12.a člena ZST-1 trditveno in dokazno breme o takih okoliščinah na njem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00037512
ZPP člen 13. ZSV člen 16, 16/1, 49a, 86, 99, 99/1, 99/1-3, 99/3, 100, 100/1, 100/4. ZUPJS člen 30a, 30a/11, 37, 37/3, 37/5. ZUP člen 42, 42/1, 50, 279, 279/1, 279/1-3.
gospodarski spor majhne vrednosti - doplačilo storitev institucionalnega varstva - financiranje socialno varstvene dejavnosti iz proračuna občine - stroški storitev v zavodih za odrasle - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - upravna odločba - ničnost upravne odločbe - stranka v upravnem postopku
Načeloma velja, da je pravdno sodišče na pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, vezano, dokler ta ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena. Klub temu pa je na področju predhodnih vprašanj upravnopravne narave potrebno razlikovati med razlogi za nezakonitost odločbe. V primeru, ko so procesne hibe, zagrešene v upravnem postopku, izredno hude in očitne, je možen odstop od pravila vezanosti pravdnega sodišča na pravnomočno oziroma dokončno upravno odločbo.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - sporazum o ustanovitvi hipoteke - neveljavnost dogovora o zastavi - tožba na ugotovitev ničnosti - pravno relevantna škoda - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - upoštevanje družinskih članov - družinski člani - otroci - dom dolžnika
Že sama izguba doma pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki lahko izjemno intenzivno poseže tako v položaj dolžnika kot tudi v položaj njegovih družinskih članov, ki bodo skupaj z njim v izvršbi izgubili svoj dom, kar vse je potrebno po novejših dognanjih sodne prakse pri presoji pogojev za odlog upoštevati. Da je pri presoji pogojev za odlog izvršbe na dom potrebno upoštevati tudi družinske člane dolžnika, pa je pri zadnjih dopolnitvah ZIZ (ZIZ-L) upošteval tudi zakonodajalec. Iz besedila četrtega odstavka 71. člena ZIZ, ki določa pogoje za odlog izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom (zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine) tako izhaja, da je treba pri presoji pogojev za odlog upoštevati ne le dolžnika temveč tudi njegove družinske člane. Ti so, kadar z dolžnikom tvorijo enotno družinsko celico, zlasti če gre za otroke dolžnika, katerim mora ta omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo, z dolžnikom tako neposredno povezani, da škode, ki lahko nastane njim, ni mogoče enostavno ločiti od škode, ki nastane dolžniku.
ZST-1 člen 10, 10/1, 15, 15/1, 15/3. ZIZ člen 38, 38/5.
taksne oprostitve na podlagi zakona - republika slovenija kot upnik - sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo - stroški postopka - odločanje o stroških po načelu uspeha - odločanje o stroških s sklepom
Dolžnik je sodno takso upnika kot nasprotne, v postopku uspele stranke, dolžan plačati kot del stroškov postopka, ki se mu glede na uspeh upnika naložijo v plačilo. Gre za stroške postopka in ne za taksno obveznost, ki bi v postopku nastala zaradi posameznega dejanja dolžnika, zaradi česar mu jih tudi ni mogoče naložiti v plačilo s plačilnim nalogom.