varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - domneva priznanja dejstev - splošno znana dejstva - sklepčnost - posest nepremičnine - stvarna legitimacija
Ne drži, da ni podlage za zahtevo, da toženka nekaj odstrani z nepremičnine tožnikov. Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari (prvi odstavek 92. člena SPZ). Dokazati mora, da je on lastnik in da je stvar v dejanski oblasti toženca (drugi odstavek 92. člena SPZ). Ker tožnika trdita oboje, je njuna tožba sklepčna; njen zahtevek ima materialnopravno podlago.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00036777
KZ-1 člen 70a. ZKP člen 371, 371/1 371/1-11, 372, 372/1, 372/4.
izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - obrazloženost odločitve - ponovitvena nevarnost
S tem, ko izpodbijani sklep ne vsebuje ugotovitve, da je podana nevarnost obdolženca, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, sklep o izreku varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1 nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, ki se zahtevajo za njegov pravilen in zakonit izrek. S tem pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena KZ-1, ki jo zatrjuje zagovornica in ki je takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
oporočno dedovanje - krog zakonitih dedičev - uveljavljanje nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža v pritožbi - zapuščinska masa - darilna pogodba - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - dedna pravica - uveljavljanje pravice - pritožbena novota v pritožbenem postopku v zapuščinskem postopku - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Dedič B. B. šele v pritožbi prvič navaja, da je oporočni dedič z darilno pogodbo prejel nepremičnine, ki bi bile sicer del zapuščine oziroma jih je skladno z določbami 28. člena ZD potrebno upoštevati pri ugotavljanju vrednosti zapuščinske mase. Pritožnik s tem vsaj smiselno uveljavlja zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravica do nujnega deleža (in z njim povezane pravice), uveljavljanje katere je v dispoziciji upravičencev (40. člen ZD), je dedna pravica, ki jo je treba primarno uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Skladno s pravilom iz 220. člena ZD pravnomočen sklep veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so torej vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem postopku na prvi stopnji podajajo ugovore in dajejo izjave. Tudi glede na določbo tretjega odstavka 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Skladno z ustaljeno sodno prakso je mogoče uveljavljati pravico do nujnega deleža in zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. V takšnih primerih je izključena uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri ni dovoljeno uveljavljanje pritožbenih novot, zato pritožniku ni mogoče odreči, da svoje pravice uveljavi v pritožbenem postopku.
Po šestem odstavku 95. člena ZKP določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP, torej te, ki se lahko uporabijo, če bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP.
odpoved dediščini - vsebina odpovedi dediščini - nepreklicnost dedne izjave - smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - razpolaganje z zapuščino - sposobnost razsojanja
Iz zapisnika o opravljeni zapuščinski obravnavi res ne izhaja, da je bil dedič posebej poučen o tem, da se lahko dediščini odpove le v svojem imenu, vendar pa je tako opozorilo izrecno navedeno v vabilu na zapuščinsko obravnavo. Zapuščinsko sodišče prve stopnje zato ni kršilo določb postopka.
Pravica odpovedati se dediščini ni prišla na pritožnika, saj je njegov oče umrl po zaključku zapuščinske obravnave, čeprav le štiri dni zatem. Zato se tudi ne more pritožiti zoper podano izjavo svojega prednika, češ da še ni pravnomočna; ker je bila podana in je nepreklicna, se je ne da preklicati (niti) v pritožbi.
Ne drži, da bi dedič s tem, ko živi na v nepremičnini, ki je predmet zapuščine, razpolagal z zapuščino oziroma z njenim delom, zaradi česar se ne bi več mogel tej dediščini odpovedati. Posedovanje dela zapuščine ne pomeni razpolaganje z njim.
odmera kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine - upoštevanje drugega kazenskega postopka
Upoštevanje dejstva, da zoper obsojenca teče drug kazenski postopek, bi lahko pomenilo kršitev določb drugega odstavka 49. člena KZ-1 v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP. Sodišče prve stopnje bi tako z upoštevanjem navedene okoliščine (ki nima obteževalnega značaja) kršilo tudi domnevo nedolžnosti, zapisano v prvem odstavku 3. člena ZKP in 27. členu Ustave.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - sporazum o ustanovitvi hipoteke - neveljavnost dogovora o zastavi - tožba na ugotovitev ničnosti - pravno relevantna škoda - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - upoštevanje družinskih članov - družinski člani - otroci - dom dolžnika
Že sama izguba doma pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki lahko izjemno intenzivno poseže tako v položaj dolžnika kot tudi v položaj njegovih družinskih članov, ki bodo skupaj z njim v izvršbi izgubili svoj dom, kar vse je potrebno po novejših dognanjih sodne prakse pri presoji pogojev za odlog upoštevati. Da je pri presoji pogojev za odlog izvršbe na dom potrebno upoštevati tudi družinske člane dolžnika, pa je pri zadnjih dopolnitvah ZIZ (ZIZ-L) upošteval tudi zakonodajalec. Iz besedila četrtega odstavka 71. člena ZIZ, ki določa pogoje za odlog izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom (zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine) tako izhaja, da je treba pri presoji pogojev za odlog upoštevati ne le dolžnika temveč tudi njegove družinske člane. Ti so, kadar z dolžnikom tvorijo enotno družinsko celico, zlasti če gre za otroke dolžnika, katerim mora ta omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo, z dolžnikom tako neposredno povezani, da škode, ki lahko nastane njim, ni mogoče enostavno ločiti od škode, ki nastane dolžniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00037512
ZPP člen 13. ZSV člen 16, 16/1, 49a, 86, 99, 99/1, 99/1-3, 99/3, 100, 100/1, 100/4. ZUPJS člen 30a, 30a/11, 37, 37/3, 37/5. ZUP člen 42, 42/1, 50, 279, 279/1, 279/1-3.
gospodarski spor majhne vrednosti - doplačilo storitev institucionalnega varstva - financiranje socialno varstvene dejavnosti iz proračuna občine - stroški storitev v zavodih za odrasle - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - upravna odločba - ničnost upravne odločbe - stranka v upravnem postopku
Načeloma velja, da je pravdno sodišče na pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, vezano, dokler ta ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena. Klub temu pa je na področju predhodnih vprašanj upravnopravne narave potrebno razlikovati med razlogi za nezakonitost odločbe. V primeru, ko so procesne hibe, zagrešene v upravnem postopku, izredno hude in očitne, je možen odstop od pravila vezanosti pravdnega sodišča na pravnomočno oziroma dokončno upravno odločbo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5, 12a/6. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 10/2, 10/2-1, 10/2-2, 10/11. DZ člen 183.
oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - polnoletnost - šolanje po polnoletnosti - dijak - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - trditveno breme v postopku oprostitve sodnih taks
Dolžnik meni, da sodišče pri obravnavi njegovega predloga premoženja staršev ne bi smelo upoštevati, ker je sam že polnoleten. Navedeno stališče dolžnika je materialnopravno zmotno.
Zgolj polnoletnost (dolžnik je star 18 let) še ni razlog, da bi sodišče dolžnika obravnavalo kot samsko osebo. Da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bila obveznost preživljanja kljub šolanju izključena, pa dolžnik v tem postopku ne zatrjuje, pri čemer je v skladu z določbo šestega odstavka 12.a člena ZST-1 trditveno in dokazno breme o takih okoliščinah na njem.
ZST-1 člen 10, 10/1, 15, 15/1, 15/3. ZIZ člen 38, 38/5.
taksne oprostitve na podlagi zakona - republika slovenija kot upnik - sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo - stroški postopka - odločanje o stroških po načelu uspeha - odločanje o stroških s sklepom
Dolžnik je sodno takso upnika kot nasprotne, v postopku uspele stranke, dolžan plačati kot del stroškov postopka, ki se mu glede na uspeh upnika naložijo v plačilo. Gre za stroške postopka in ne za taksno obveznost, ki bi v postopku nastala zaradi posameznega dejanja dolžnika, zaradi česar mu jih tudi ni mogoče naložiti v plačilo s plačilnim nalogom.