nasilje v družini - izrečeni ukrep - kršitev prepovedi - premoženjska razmerja med staršema - namen zakona - pravna podlaga za izrek ukrepa - podaljšanje varnostnega ukrepa - obstoj konkretnega razloga za podaljšanje - nasilno obnašanje
Odnos med udeležencema je v okoliščinah (nerazrešena družinska in premoženjska razmerja med zakoncema v razveznem postopku) zelo konflikten, kar pa ni razlog za podaljšanje veljavnosti izrečene prepovedi. Gre za nerazrešena razmerja med sprtima zakoncema, kar izrazito negativno vpliva predvsem na njune mladoletne otroke, k nastanku takšne situacije pa sta prispevala oba udeleženca. Ukrepi po ZPND niso namenjeni urejanju odnosov med sprtima zakoncema.
Zatrjevana nepripravljenost nasprotnega udeleženca za dogovore ali kompromisne rešitve v razveznem postopku v zvezi z njunimi otroki ne predstavlja utemeljenega razloga za podaljšanje veljavnosti prepovedi.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Obsojenec namreč ni navedel nobenega utemeljenega razloga, zakaj z delom v splošno korist ni pričel, niti ni pojasnil, zakaj izvajalska organizacija ni bila pripravljena z njim skleniti dogovora.
ZJSRS člen 28, 29. OZ člen 280, 280/1. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 24.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - prenehanje obveznosti dolžnika - nepravilna izpolnitev - kasnejša odobritev ali izkoriščenje izpolnitve - izvršilni naslov - odločba in obvestilo Jamstvenega in preživninskega sklada - obvestilo o prehodu terjatve - valorizacija nadomestila - valorizacija preživnine
Dolžnik bi svojo obveznost plačila preživnine v višini priznanega nadomestila vse od prejema Obvestila lahko veljavno, to je z učinkom prenehanja obveznosti, izpolnil le Skladu, s plačilom preživnine neposredno preživninskim upravičencem pa bi bil svoje obveznosti proti Skladu prost le, če bi Sklad tako izpolnitev odobril.
Obvestilo Sklada je hkrati izvršilni naslov za izterjavo valoriziranega zneska preživnine in dokazilo o prehodu terjatve na Sklad (24. člen ZIZ). Vse do prejema obvestila o pravici do (valoriziranega) nadomestila preživnine kljub temu, da je terjatev na njegovi podlagi na Sklad že prešla, dolžnik lahko valorizirani del še vedno pravilno izpolni preživninskemu upravičencu (prvi odstavek 280. člena OZ). Upravičeno zato pritožnik uveljavlja, da je pomembno, ali je preživninski zavezanec obvestilo sklada o valorizaciji nadomestila preživnine prejel, saj za tisti del, za kolikor je nadomestilo v primerjavi s prejšnjimi zvišano, Skladu dolguje le od prejema obvestila.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so stroški najema žarne niše tožnikoma nastali ob samem najemu žarne niše, ko sta z upravljalcem pokopališča A. d.o.o. sklenila pogodbo o 10 letnem najemu, v skladu s 40. členom Odloka o pokopališkem redu v mestni občini Murska Sobota, ki določa, da se žarna niša najame za deset let. Tako gre po mnenju sodišča druge stopnje v konkretnem primeru za strošek, ki je nastal neposredno po smrti zavarovanca, s tem pa sta tožnika ob pravilni uporabi materialnega prava upravičena do odškodnine za pokritje najema žarne niše še za petletno obdobje v višini 123,00 EUR (letno 24,60 EUR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00037635
ZFPPIPP člen 275, 391, 391/1. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - razveljavitev darilne pogodbe - stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oblikovanje tožbenega zahtevka - rok za uveljavitev zahtevka - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik
Trditve so v nasprotju z vsebino notarskega zapisa, ki ga je tožeča stranka priložila tožbi.
KZ-1 člen 83, 83/3, 86, 86/3, 86/4, 86/7. ZIKS-1 člen 81. Navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (2000) člen 6.
Kar se tiče obširnih pritožbenih izvajanj v smeri, da je prišlo do spremembe kazenskega zakonika in bi moralo sodišče uporabiti kazenski zakon, ki je za storilca milejši, pri čemer pritožnik izpostavlja tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter Navodila o razporejanju in pošiljanju obsojencev v zavode za prestajanje kazni zapora od koder izhaja, da je v 6. členu določeno, da lahko okrožno sodišče, ki je pristojno za izvršitev kazni zapora glede na okoliščine primera pošlje obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do petih let, na prestajanje kazni v odprt oddelek Rogoza oziroma obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do osmih let, glede na okoliščine primera v polodprt oddelek, pa je povedati, da določbe ZIKS-1 in ZKP niso usklajene z določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1, pri čemer sprejetih Navodil o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora, ni mogoče šteti za uskladitev ZIKS-1 in ZKP z določbo tretjega odstavka 83. člena KZ-1, zatorej sodišče nima zakonske podlage za odločanje o predlogu obsojenca za prestajanje kazni zapora v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - varstvo in vzgoja - skupno varstvo in vzgoja otroka - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - onemogočanje stikov z otrokom - otrokova korist - ogroženost otroka
Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, ki lahko intenzivno in trajno prizadene otrokovo korist. Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da se začasna odredba izda, kadar je verjetno izkazano, da je otrok v taki meri ogrožen (161. člen DZ), da ni mogoče počakati do končne odločitve o zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00038160
ZMZPP člen 10, 10/1, 73, 73/1, 89. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5.
pristojnost slovenskega sodišča - Srbija - stalno prebivališče - običajno prebivališče - pravica do izjave
Za presojo pristojnosti sodišča Republike Slovenije je odločilna ugotovitev, kje sta imeli hčerki pravdnih strank stalno prebivališče na dan vložitve tožbe v tej zadevi (89. člen ZMZPP), oziroma katero je bilo njuno običajno prebivališče v pomenu 5. člena Haaške konvencije v zvezi z mednarodnopravnimi vidiki starševske odgovornosti in ukrepi za varstvo otrok iz leta 1996 (Konvencija), ki sta jo ratificirali tudi Republika Slovenija in Republika Srbija. Pojem stalnega prebivališča je zato treba razlagati v povezavi s pojmom običajnega prebivališča.
odvetniški stroški - odmera odvetniških stroškov - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Odločilna za ovrednotenje odvetniških storitev je vrednost, ki sta jo tožnici navedli v tožbi. V njej sta postavili primarni in podredni zahtevek, vrednost spora pa ovrednotili z zneskom 20.000 EUR.Toženca opredeljeni vrednosti spora nista ugovarjala, niti ni sodišče po uradni dolžnosti določilo drugačne vrednosti.
Vrednost storitve v točkah je odvisna od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta.
preživnina mladoletnih otrok - sprememba višine preživnine
Temelj za novo določitev preživnine je podan že zaradi spremenjenih potreb upravičencev, zato primerjanje zmožnosti zavezancev ni več potrebno, ampak je potrebno zmožnost zavezancev na novo ugotoviti.
varstvo koristi otroka - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - odločba o stikih z otrokom kot izvršilni naslov - tehtanje ustavnih pravic - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - prisilna izvršitev odločbe - stroški, ki jih je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku - pravica do sodnega varstva
Pravica otrok do posebnega varstva in skrbi uživa ustavno varstvo (56. člen Ustave RS). Na uresničevanje otrokovih koristi lahko vplivajo tudi okoliščine, ki nastopijo šele po trenutku pridobitve izvršilnega naslova, zato je nujno, da je varstvo koristi otroka enakovredno upoštevano v vseh fazah sojenja, torej tudi v fazi realizacije v izvršilnem postopku. Navedeno se odraža v posebni naravi izvršilnega postopka, kadar gre za varstvo otrokovih koristi, ko se morata načelo dispozitivnosti in razpravno načelo umakniti načelu oficialnosti ter preiskovalnemu načelu. Ker je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka zaradi spoštovanja njegovega osebnega dostojanstva in drugih človekovih pravic, ustavna vrednota spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb ni absolutna. To pomeni, da se mora, ob ugotovitvi, da prisilna izvršitev odločbe o stikih ne bi bila v otrokovo korist, pravica upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) umakniti pravici otroka, da se pri odločitvah sodišča varuje njegovo dobrobit in korist.
ZŠtip člen 50.. ZŠtip-1 člen 2, 3, 23, 96, 96/1, 97, 99, 99/1.
državna štipendija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je potrebno za relevantno razmerje uporabiti ZŠtip-1, skladno s 23. členom prehodnih in končnih določb ZŠtip-1B. V predmetni zadevi je potrebno ločiti iztek štipendijskega razmerja, ki ga ureja prvi odstavek 96. člena ZŠtip-1 in prenehanje štipendijskega razmerja, kar pa določa 97. člen ZŠtip-1. V primerih prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti štipendijo, skladno s prvim odstavkom 99. člena ZŠtip-1. Med razlogi za prenehanje štipendijskega razmerja je med drugim navedeno, da štipendist ne dokonča izobraževalnega programa v okviru trajanja programa oziroma v času podaljšanega študentskega statusa skladno s sedmim odstavkom 87. člena tega zakona. Opozoriti je na v 2. členu ZŠtip-1 opredeljen namen državne štipendije in v 3. členu opredeljen pojem višje sile, ki pomeni vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščino zunaj nadzora dodeljevalca štipendij, štipendista ali prejemnika sredstev, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev ali izpolnjevanje katere od obveznosti, pri čemer dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvidevati ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti.
ZVPot člen 37c. OZ člen 111, 111/4, 468, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 41, 43.
jamčevalni zahtevek - odvetnikova odgovornost - odstop od pogodbe - vrnitev koristi
Opredelitev jamčevalnega zahtevka iz četrte alineje prvega odstavka 37.c člena ZVPot (da ima potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, pravico zahtevati, da se mu vrne plačani znesek) pomeni le slab zakonodajalčev zapis jamčevalnega zahtevka odstopa od pogodbe, saj tega opredeljuje s posledico, ki nastane, če potrošnik uresniči oblikovalno pravico odstopa od pogodbe, to je s kondikcijsko terjatvijo, ki jo pridobi, če je pred uresničitvijo pravice do odstopa že plačal kupnino oziroma storitev. Sicer pa potrošnikova uveljavitev tovrstnega jamčevalnega zahtevka po ZVPot potrošnika ne odvezuje po uresničenem odstopu od pogodbe prodajalcu (v primeru podjemne ali gradbene pogodbe izvajalcu) vrniti vrednosti koristi, ki jo je imel ali jo ima od uporabe stvari (po četrtem odstavku 111. člena OZ).
tožba za vrnitev darila - sklenitev darilne pogodbe - nagib za sklenitev darilne pogodbe - kavza pogodbe - razveza zakonske zveze - razvezana zakonca
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek zaradi plačila protivrednosti darila, ki bi ga bilo treba vrniti zaradi razveze zakonske zveze na podlagi 84. člena ZZZDR, ker je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za vrnitev darila.
ZZZDR je kot eno od posledic razveze zakonske zveze določal, da je treba vrniti darila, ki niso običajna in ki zlasti niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca (drugi odstavek 84. člena ZZZDR). Temu je dolga leta sledila tudi sodna praksa, ki je v primeru razveze zakonske zveze bolj ali manj avtomatično razsojala, da je treba nesorazmerna in/ali neobičajna darila vrniti. To dolgoletno prakso je spremenil sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017, ki je, sklicujoč se na spremenjene družbene razmere in tem razmeram prilagojeno ustavnoskladno interpretacijo predpisa, ki je bil sprejet v drugačnih političnih, družbenih in ekonomskih razmerah (ZZZDR iz leta 1976), sprejel ustavnoskladno razlago drugega odstavka 84. člena ZZZDR. Vrnitev darila poslej ni več (skoraj) avtomatična posledica prenehanja zakonske zveze, temveč morajo biti izpolnjeni dodatni pogoji; preklic darila pride v poštev (predvsem) takrat, »ko bi bilo po splošnem prepričanju zavržno in do darovalca krivično, če bi obdarjenec obdržal darilo.« Ta odločba nadalje obrazlaga, da je preklic darila utemeljen in ustavno dopusten, kadar je kavza za sklenitev darilne pogodbe temeljila v specifični zakončevi (darovalčevi) veri v dosmrtno skupno življenje z obdarjencem. Po drugi strani pa v primerih, ko darilna kavza vsebuje tudi številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo, ko vera v »večno« ljubezen in skupno življenje, ki je zaslepila darovalca, sploh ni v ospredju, preklic darila ni utemeljen. Stališča sklepa II Ips 29/2016 povzema tudi druga novejša sodna praksa.
odpoved dediščini - vsebina odpovedi dediščini - nepreklicnost dedne izjave - smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - razpolaganje z zapuščino - sposobnost razsojanja
Iz zapisnika o opravljeni zapuščinski obravnavi res ne izhaja, da je bil dedič posebej poučen o tem, da se lahko dediščini odpove le v svojem imenu, vendar pa je tako opozorilo izrecno navedeno v vabilu na zapuščinsko obravnavo. Zapuščinsko sodišče prve stopnje zato ni kršilo določb postopka.
Pravica odpovedati se dediščini ni prišla na pritožnika, saj je njegov oče umrl po zaključku zapuščinske obravnave, čeprav le štiri dni zatem. Zato se tudi ne more pritožiti zoper podano izjavo svojega prednika, češ da še ni pravnomočna; ker je bila podana in je nepreklicna, se je ne da preklicati (niti) v pritožbi.
Ne drži, da bi dedič s tem, ko živi na v nepremičnini, ki je predmet zapuščine, razpolagal z zapuščino oziroma z njenim delom, zaradi česar se ne bi več mogel tej dediščini odpovedati. Posedovanje dela zapuščine ne pomeni razpolaganje z njim.
zavarovanje nedenarne terjatve - umik predloga za izdajo začasne odredbe - stroški postopka - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo
Dolžnik je s tem, ko je skušal unovčiti menici v vrednosti, ki je za več kot dvakrat presegala zavarovani dolg, vsekakor dal povod za začetek postopka zavarovanja. Sodna intervencija (na prepoved unovčitve menic preko dejanskega dolga oziroma na vračilo menic, potem ko je bil dolg v celoti poplačan) je bila potrebna, da bi se dolžniku preprečilo, da bi še kdaj zlorabil menice upnikov.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - domneva priznanja dejstev - splošno znana dejstva - sklepčnost - posest nepremičnine - stvarna legitimacija
Ne drži, da ni podlage za zahtevo, da toženka nekaj odstrani z nepremičnine tožnikov. Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari (prvi odstavek 92. člena SPZ). Dokazati mora, da je on lastnik in da je stvar v dejanski oblasti toženca (drugi odstavek 92. člena SPZ). Ker tožnika trdita oboje, je njuna tožba sklepčna; njen zahtevek ima materialnopravno podlago.
odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - načelo uspeha - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - uspeh po temelju - uspeh po višini
Okoliščine primera so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma načina vrednotenja uspeha stranke v konkretni pravdi, ki je lahko tudi ločen glede na "temelj" in "višino", ni pa to pravilo ali ustaljena in enotna sodna praksa. Taka metoda je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških glede na končni uspeh ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev. Obravnavani primer ni tak.
vznemirjanje lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - superficies solo cedit - povezanost zemljišča in objekta - oporni zid - odstranitev asfalta - izvrševanje služnosti - obstoj služnosti - uporabnina - višina uporabnine - določnost tožbenega zahtevka - nedoločnost tožbenega zahtevka - pogodbena stranka - učinek obligacij med strankami - informativni dokaz - postavitev izvedenca - odprto sojenje - vrednost spornega predmeta - premalo plačana sodna taksa
Čeprav toženec nima nobene pravice na spornem delu zidu, ki se nahaja na nepremičnini tožnice, to še ne pomeni, da je dolžan škarpo odstraniti. Ker velja pravilo povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ - superficies solo cedit), ga lahko tožnica v okviru izvrševanja svoje lastninske pravice kadarkoli odstrani, ne more pa tega zahtevati od toženca, saj ga ta ni postavil, le nasledil je stanje v naravi od svojega prednika, ki pa ni ravnal protipravno.