CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00037635
ZFPPIPP člen 275, 391, 391/1. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - razveljavitev darilne pogodbe - stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oblikovanje tožbenega zahtevka - rok za uveljavitev zahtevka - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik
Trditve so v nasprotju z vsebino notarskega zapisa, ki ga je tožeča stranka priložila tožbi.
ZVPot člen 37c. OZ člen 111, 111/4, 468, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 41, 43.
jamčevalni zahtevek - odvetnikova odgovornost - odstop od pogodbe - vrnitev koristi
Opredelitev jamčevalnega zahtevka iz četrte alineje prvega odstavka 37.c člena ZVPot (da ima potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, pravico zahtevati, da se mu vrne plačani znesek) pomeni le slab zakonodajalčev zapis jamčevalnega zahtevka odstopa od pogodbe, saj tega opredeljuje s posledico, ki nastane, če potrošnik uresniči oblikovalno pravico odstopa od pogodbe, to je s kondikcijsko terjatvijo, ki jo pridobi, če je pred uresničitvijo pravice do odstopa že plačal kupnino oziroma storitev. Sicer pa potrošnikova uveljavitev tovrstnega jamčevalnega zahtevka po ZVPot potrošnika ne odvezuje po uresničenem odstopu od pogodbe prodajalcu (v primeru podjemne ali gradbene pogodbe izvajalcu) vrniti vrednosti koristi, ki jo je imel ali jo ima od uporabe stvari (po četrtem odstavku 111. člena OZ).
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - varstvo in vzgoja - skupno varstvo in vzgoja otroka - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - onemogočanje stikov z otrokom - otrokova korist - ogroženost otroka
Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, ki lahko intenzivno in trajno prizadene otrokovo korist. Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da se začasna odredba izda, kadar je verjetno izkazano, da je otrok v taki meri ogrožen (161. člen DZ), da ni mogoče počakati do končne odločitve o zadevi.
nasilje v družini - izrečeni ukrep - kršitev prepovedi - premoženjska razmerja med staršema - namen zakona - pravna podlaga za izrek ukrepa - podaljšanje varnostnega ukrepa - obstoj konkretnega razloga za podaljšanje - nasilno obnašanje
Odnos med udeležencema je v okoliščinah (nerazrešena družinska in premoženjska razmerja med zakoncema v razveznem postopku) zelo konflikten, kar pa ni razlog za podaljšanje veljavnosti izrečene prepovedi. Gre za nerazrešena razmerja med sprtima zakoncema, kar izrazito negativno vpliva predvsem na njune mladoletne otroke, k nastanku takšne situacije pa sta prispevala oba udeleženca. Ukrepi po ZPND niso namenjeni urejanju odnosov med sprtima zakoncema.
Zatrjevana nepripravljenost nasprotnega udeleženca za dogovore ali kompromisne rešitve v razveznem postopku v zvezi z njunimi otroki ne predstavlja utemeljenega razloga za podaljšanje veljavnosti prepovedi.
ZJSRS člen 28, 29. OZ člen 280, 280/1. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 24.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - prenehanje obveznosti dolžnika - nepravilna izpolnitev - kasnejša odobritev ali izkoriščenje izpolnitve - izvršilni naslov - odločba in obvestilo Jamstvenega in preživninskega sklada - obvestilo o prehodu terjatve - valorizacija nadomestila - valorizacija preživnine
Dolžnik bi svojo obveznost plačila preživnine v višini priznanega nadomestila vse od prejema Obvestila lahko veljavno, to je z učinkom prenehanja obveznosti, izpolnil le Skladu, s plačilom preživnine neposredno preživninskim upravičencem pa bi bil svoje obveznosti proti Skladu prost le, če bi Sklad tako izpolnitev odobril.
Obvestilo Sklada je hkrati izvršilni naslov za izterjavo valoriziranega zneska preživnine in dokazilo o prehodu terjatve na Sklad (24. člen ZIZ). Vse do prejema obvestila o pravici do (valoriziranega) nadomestila preživnine kljub temu, da je terjatev na njegovi podlagi na Sklad že prešla, dolžnik lahko valorizirani del še vedno pravilno izpolni preživninskemu upravičencu (prvi odstavek 280. člena OZ). Upravičeno zato pritožnik uveljavlja, da je pomembno, ali je preživninski zavezanec obvestilo sklada o valorizaciji nadomestila preživnine prejel, saj za tisti del, za kolikor je nadomestilo v primerjavi s prejšnjimi zvišano, Skladu dolguje le od prejema obvestila.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - utemeljenost predloga po zpnd - potrebnost ukrepa - psihično nasilje - prepoved vstopa - izročitev ključev vhodnih vrat - ocena subjektivne ogroženosti - izročilna pogodba - skrb na podlagi izročilne pogodbe - odločitev o stroških postopka
Ugotovitev, da žrtev dojema določena ravnanja kot nasilje, je odločilna za presojo o potrebnosti izreka katerega od v zakonu predvidenih ukrepov.
ZPND omogoča izrek ukrepov tudi v primeru, ko povzročitelj nasilja protipravno vstopi v stanovanje žrtve ali kako drugače moti njeno mirno posest (druga alineja drugega odstavka 19. člena), vendar mora biti izkazan obstoj nasilnega ravnanja.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - izvedba dokaznega postopka - izvedenec psihiatrične stroke - načelo neposrednosti - zaslišanje pridržane osebe - neformalni pogovor - razpis naroka - časovna omejitev trajanja ukrepov
Niso izpolnjeni pogoji za zadržanje A. A. na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve. Ni dvoma, da je pri njem že več let prisotna shizoafektivna motnja, zaradi katere se zdravi, vendar je po mnenju izvedenke ob ustrezni terapiji psihotična simptomatika že izzvenela do take mere, da pri njem ni več motena presoja realnosti in je zadovoljiva tudi njegova sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, znakov pomembno izraženega ogrožanja pa tudi ni ugotovila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00038160
ZMZPP člen 10, 10/1, 73, 73/1, 89. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5.
pristojnost slovenskega sodišča - Srbija - stalno prebivališče - običajno prebivališče - pravica do izjave
Za presojo pristojnosti sodišča Republike Slovenije je odločilna ugotovitev, kje sta imeli hčerki pravdnih strank stalno prebivališče na dan vložitve tožbe v tej zadevi (89. člen ZMZPP), oziroma katero je bilo njuno običajno prebivališče v pomenu 5. člena Haaške konvencije v zvezi z mednarodnopravnimi vidiki starševske odgovornosti in ukrepi za varstvo otrok iz leta 1996 (Konvencija), ki sta jo ratificirali tudi Republika Slovenija in Republika Srbija. Pojem stalnega prebivališča je zato treba razlagati v povezavi s pojmom običajnega prebivališča.
preživnina mladoletnih otrok - sprememba višine preživnine
Temelj za novo določitev preživnine je podan že zaradi spremenjenih potreb upravičencev, zato primerjanje zmožnosti zavezancev ni več potrebno, ampak je potrebno zmožnost zavezancev na novo ugotoviti.
KZ-1 člen 69, 69/1-4, 71, 71.a, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1. ZPND člen 2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zaporna kazen - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - dejansko stanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - družinska skupnost - dokazna ocena - izpovedba oškodovanca - kazenska sankcija - pravilna odmera kazni - okoliščine konkretnega primera - specialni povratnik
Obstoj družinske skupnosti je vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera, za presojo teh okoliščin pa je treba upoštevati določbo 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).
verodostojna listina - določna označba listine - izpisek iz poslovodnih knjig - predhodni preizkus predloga za izvršbo - formalna predpostavka - uradni preizkus - formalno nepopolna vloga
Verodostojne listine upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Določnost oznake verodostojne listine je predpisana zato, da je tako dolžniku kot tudi sodišču čimbolj nedvoumno jasno, za kakšno listino sploh gre.
Izvršilno sodišče je dolžno že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to, da je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna (23. člen ZIZ), dejansko takšna, četudi je to tudi ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga dolžnik lahko uspešno uveljavlja z ugovorom zoper sklep o izvršbi. Gre za kvalificirano listino, katere obstoj predstavlja formalno predpostavko, na obstoj katere sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti. Pomanjkljivosti, ki se nanašajo na listino, predstavljajo formalne pomanjkljivosti, ki preprečujejo izvršbo in nanje sodišče pazi že ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo. Če te niso izpolnjene, predlog zavrže, saj izvršba na podlagi listine, ki je ni mogoče opredeliti kot verodostojno, ni dovoljena.
varstvo koristi otroka - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - odločba o stikih z otrokom kot izvršilni naslov - tehtanje ustavnih pravic - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - prisilna izvršitev odločbe - stroški, ki jih je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku - pravica do sodnega varstva
Pravica otrok do posebnega varstva in skrbi uživa ustavno varstvo (56. člen Ustave RS). Na uresničevanje otrokovih koristi lahko vplivajo tudi okoliščine, ki nastopijo šele po trenutku pridobitve izvršilnega naslova, zato je nujno, da je varstvo koristi otroka enakovredno upoštevano v vseh fazah sojenja, torej tudi v fazi realizacije v izvršilnem postopku. Navedeno se odraža v posebni naravi izvršilnega postopka, kadar gre za varstvo otrokovih koristi, ko se morata načelo dispozitivnosti in razpravno načelo umakniti načelu oficialnosti ter preiskovalnemu načelu. Ker je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka zaradi spoštovanja njegovega osebnega dostojanstva in drugih človekovih pravic, ustavna vrednota spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb ni absolutna. To pomeni, da se mora, ob ugotovitvi, da prisilna izvršitev odločbe o stikih ne bi bila v otrokovo korist, pravica upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) umakniti pravici otroka, da se pri odločitvah sodišča varuje njegovo dobrobit in korist.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Obsojenec namreč ni navedel nobenega utemeljenega razloga, zakaj z delom v splošno korist ni pričel, niti ni pojasnil, zakaj izvajalska organizacija ni bila pripravljena z njim skleniti dogovora.
Temeljno pravilo je, da se pravice iz obveznega zavarovanja, med katere sodi tudi dodatek za pomoč in postrežbo, prizna od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
tožba za vrnitev darila - sklenitev darilne pogodbe - nagib za sklenitev darilne pogodbe - kavza pogodbe - razveza zakonske zveze - razvezana zakonca
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek zaradi plačila protivrednosti darila, ki bi ga bilo treba vrniti zaradi razveze zakonske zveze na podlagi 84. člena ZZZDR, ker je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za vrnitev darila.
ZZZDR je kot eno od posledic razveze zakonske zveze določal, da je treba vrniti darila, ki niso običajna in ki zlasti niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca (drugi odstavek 84. člena ZZZDR). Temu je dolga leta sledila tudi sodna praksa, ki je v primeru razveze zakonske zveze bolj ali manj avtomatično razsojala, da je treba nesorazmerna in/ali neobičajna darila vrniti. To dolgoletno prakso je spremenil sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017, ki je, sklicujoč se na spremenjene družbene razmere in tem razmeram prilagojeno ustavnoskladno interpretacijo predpisa, ki je bil sprejet v drugačnih političnih, družbenih in ekonomskih razmerah (ZZZDR iz leta 1976), sprejel ustavnoskladno razlago drugega odstavka 84. člena ZZZDR. Vrnitev darila poslej ni več (skoraj) avtomatična posledica prenehanja zakonske zveze, temveč morajo biti izpolnjeni dodatni pogoji; preklic darila pride v poštev (predvsem) takrat, »ko bi bilo po splošnem prepričanju zavržno in do darovalca krivično, če bi obdarjenec obdržal darilo.« Ta odločba nadalje obrazlaga, da je preklic darila utemeljen in ustavno dopusten, kadar je kavza za sklenitev darilne pogodbe temeljila v specifični zakončevi (darovalčevi) veri v dosmrtno skupno življenje z obdarjencem. Po drugi strani pa v primerih, ko darilna kavza vsebuje tudi številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo, ko vera v »večno« ljubezen in skupno življenje, ki je zaslepila darovalca, sploh ni v ospredju, preklic darila ni utemeljen. Stališča sklepa II Ips 29/2016 povzema tudi druga novejša sodna praksa.
odpoved dediščini - vsebina odpovedi dediščini - nepreklicnost dedne izjave - smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - razpolaganje z zapuščino - sposobnost razsojanja
Iz zapisnika o opravljeni zapuščinski obravnavi res ne izhaja, da je bil dedič posebej poučen o tem, da se lahko dediščini odpove le v svojem imenu, vendar pa je tako opozorilo izrecno navedeno v vabilu na zapuščinsko obravnavo. Zapuščinsko sodišče prve stopnje zato ni kršilo določb postopka.
Pravica odpovedati se dediščini ni prišla na pritožnika, saj je njegov oče umrl po zaključku zapuščinske obravnave, čeprav le štiri dni zatem. Zato se tudi ne more pritožiti zoper podano izjavo svojega prednika, češ da še ni pravnomočna; ker je bila podana in je nepreklicna, se je ne da preklicati (niti) v pritožbi.
Ne drži, da bi dedič s tem, ko živi na v nepremičnini, ki je predmet zapuščine, razpolagal z zapuščino oziroma z njenim delom, zaradi česar se ne bi več mogel tej dediščini odpovedati. Posedovanje dela zapuščine ne pomeni razpolaganje z njim.
odmera kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine - upoštevanje drugega kazenskega postopka
Upoštevanje dejstva, da zoper obsojenca teče drug kazenski postopek, bi lahko pomenilo kršitev določb drugega odstavka 49. člena KZ-1 v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP. Sodišče prve stopnje bi tako z upoštevanjem navedene okoliščine (ki nima obteževalnega značaja) kršilo tudi domnevo nedolžnosti, zapisano v prvem odstavku 3. člena ZKP in 27. členu Ustave.
Po šestem odstavku 95. člena ZKP določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP, torej te, ki se lahko uporabijo, če bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP.
Po določbi 272. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Poleg verjetnosti pa mora upnik verjetno izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile in nastanek težko nadomestljive škode, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatnost škode.
Tudi sicer zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po njenem prenehanju praviloma ni mogoče, razen v primerih, ki jih urejata 113. člen ZDR-1 ter drugi odstavek 215. člena ZDR-1. Tako zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni mogoče na podlagi določb ZIZ mimo pogojev iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
zavarovanje nedenarne terjatve - umik predloga za izdajo začasne odredbe - stroški postopka - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo
Dolžnik je s tem, ko je skušal unovčiti menici v vrednosti, ki je za več kot dvakrat presegala zavarovani dolg, vsekakor dal povod za začetek postopka zavarovanja. Sodna intervencija (na prepoved unovčitve menic preko dejanskega dolga oziroma na vračilo menic, potem ko je bil dolg v celoti poplačan) je bila potrebna, da bi se dolžniku preprečilo, da bi še kdaj zlorabil menice upnikov.