ZFPPIPP člen 399, 399/2-1, 399/3, 399/4, 400, 400/1, 400/2, 400/5.
postopek osebnega stečaja - pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - absolutna ovira - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja
Ni na stečajnem sodišču, da presoja materialnopravno pravilnost vpisov v kazensko evidenco in preverja pravilnost datumov, ki so v kazenski evidenci vpisani.
Iz sedaj že ustaljene sodne prakse izhaja stališče, da je potrebno zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP presojati po objektivnih elementih, ki so podobna elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo. Določba 399. člena ZFPPIPP med kazniva dejanja, ki preprečujejo odpust obveznosti, določa (le) kazniva dejanja proti premoženju in gospodarstvu, vendar pri tem ni pomembna le uvrstitev kaznivega dejanja v poglavje kaznivih dejanj po KZ-1, temveč je relevantno tudi, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obstojen, posamezne elemente kaznivega dejanja proti premoženju oz. gospodarstvu. Po presoji pritožbenega sodišča imata obe kaznivi dejanji, za kateri je bil dolžnik pravnomočno obsojen v konkretnem primeru, elemente kaznivega dejanja proti premoženju oz. gospodarstvu, saj gre (kot to navaja opis posameznega kaznivega dejanja) za proizvodnjo in promet prepovednih drog oziroma orožja, kar gotovo vsebuje objektivne elemente kaznivega dejanja proti premoženju in gospodarstvu.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - rok za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - začetek teka roka za plačilo sodne takse - nov tek roka - opozorilo stranki - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Iz povratnice je razvidno, da je toženka sklep Višjega sodišča prejela dne 11. 4. 2019. V drugem odstavku izreka tega sklepa je izrecno navedeno, da začne petnajstdnevni rok za plačilo takse odmerjene s plačilnim nalogom z dne 9. 10. 2018, teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa. Torej ne drži pritožbena navedba, da toženka na začetek novega teka roka za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, ni bila opozorjena.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - začetek stečajnega postopka - odškodninska terjatev
Pritožnik nima prav, ko navede, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je njegov predlog zavrnilo, ker je presojalo odškodninske predpostavke terjatve, ki naj bi predstavljala naknadno najdeno premoženje, saj za potrebe začetka stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem tega ni treba in gre za prejudiciranje zahtevka. Pritožbeno sodišče soglaša s tem, da v predmetnem postopku ni mogoče z gotovostjo ugotoviti odškodninske terjatve, mora pa sodišča preveriti sklepčnost trditev.
vročitev s fikcijo - zamuda roka za pritožbo - vrnitev v prejšnje stanje
Pritožbeno navedbo, da pritožnica „zaradi izrednih razmer pritožbe ni mogla poslati prej“ je pritožbeno sodišče najprej presojalo skozi določila instituta vrnitve v prejšnje stanje. Po določilu 116. členu ZPP sodišče stranki takrat, kadar zamudi rok za opravo kakšnega dejanja in zato izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje mora torej predlagatelj obrazložiti. Ker pa tega pritožnica ni storila, pritožbeno sodišče njene pritožbe ni moglo obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00037847
KZ-1-UPB2 člen 47, 49, 49/1, 49/2, 51.. ZKP-UPB8 člen 95, 95/4.
odločba o kazenski sankciji - načelo enakosti - ni izkazan odstop od sodne prakse - olajševalna okoliščina - priznanje krivde - odločba o stroških kazenskega postopka - denarna kazen - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Kršitev načela enakosti pred zakonom ni podana, saj te ni mogoče opirati zgolj na podlagi ene zadeve, ki v pritožbenem postopku sploh ni bila preizkušena, kot izhaja iz kazenskega vpisnika, ravno tako ne na podlagi števila tujcev, ki so bili spravljeni čez mejo. Že državna tožilka v končni besedi je izpostavila sodne odločbe, ki ovržejo zatrjevanje pritožnic o kršitvi načela enakosti, pritožbeno sodišče pa izpostavlja še pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, ki jih je preizkušalo tudi pritožbeno sodišče. Iz prej navedenih sodbe izhaja, da so bile obtožencem za enako kaznivo dejanje kot je obravnavano in na podlagi bistveno enakih okoliščinah, ki so vplivale na izrek kazni v obravnavani zadevi, izrečene zaporne kazni v trajanju enega leta in treh mesecev taka kazen je bila izrečena tudi v obravnavani zadevi oziroma v zadevi opravilna številka I K 26615/2019, kazen eno leto in štiri mesece zapora, izrečene denarne kazni pa so bile v vseh primerih višje.
V 51. členu KZ-1 so določene meje omilitve kazni zapora, v drugem odstavku 51. člena omilitev kazni zapora v primeru priznanja krivde, vendar ta za obravnavano kazensko zadevo ni relevantna, saj obtoženca krivdo nista priznala, ko sta se prvič izjavila o obtožnem aktu, v katerem bi bila za tak primer predlagana omilitev kazni, ravno tako je nista priznala v sporazumu z državnim tožilcem. Priznanje krivde obtožencev v obravnavani zadevi ne predstavlja posebno olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev kazni, ampak gre za olajševalno okoliščino, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno in zadostno upoštevalo pri splošni odmeri kazni v skladu z drugim odstavkom 49. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056943
KZ-1 člen 135, 135/1, 314, 314/2.
ustavitev kazenskega postopka - kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - zakonski znaki - načrtovanje nevarnega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo
Načrtovanje nevarnega dejanja mora biti namreč izkazano z vnaprej določenim zaporedjem dejanj, katerih namen je doseganje določenega cilja, biti mora konkretno in zaznavno v zunanjem svetu. Teh pogojev opisano ravnanje ne izpolnjuje. Prav tako objektivno ne daje vtisa resnosti grožnje, saj glede na okoliščine, zlasti način podajanja (javno izražanje), nedoločene naslovnike in odsotnost vsakršne konkretne manifestacije poziva, objektivno ne vodi v ogroženost drugega.
ZPP člen 319. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399, 399/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - odločitev o pritožbi - vročitev sklepa - pravnomočnost odločitve - nastop pravnomočnosti
Namen postopka osebnega stečaja je, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen vodenja postopka osebnega stečaja pa je, da se dolžniku odpustijo obveznosti. Če je predlog za odpust obveznosti dolžniku pravnomočno zavrnjen, s tem ni več pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj v tem primeru eden od namenov vodenja postopka osebnega stečaja ne bi bil dosežen. Ob hkratni ugotovitvi sodišča, da iz končnega poročila izhaja, da ni stečajne mase, kar pomeni, da se ne bi dosegel niti drugi namen vodenja postopka osebnega stečaja, to je poplačilo upnikov, je pritožbeno izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Iz podatkov v sodnem spisu še izhaja, da sta tožnika šele v svoji zaključni besedi (ko je bil njun dokazni predlog za zaslišanje strank že zavrnjen), trdila, da bi izvedba dokaza z zaslišanjem strank bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, da tožeča stranka pozna pisavo pokojnega očeta, da je že na prvi vpogled kopije sporne oporoke takoj ugotovila, da nobena pisava ne ustreza pisavi pokojnega očeta, niti njegov podpis, da bi pravdni stranki povedali, da niti uporabljene besede niti oče ne bi nikoli napisal tako obsežnega teksta, kot je napisan na sporni oporoki.
Po presoji pritožbenega sodišča sta tožnika trditve o značilnostih pisanja in pisave pokojnika ter konkretne navedbe, da bi o teh lahko izpovedala in bi s svojim zaslišanjem bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, podala prepozno.
skupno premoženje - izvenzakonska zveza - vlaganje v tujo nepremičnino - obogatitev
Tožnici s tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi ni bilo potrebno zajeti bivšega zunajzakonskega partnerja, pač pa je dovolj, da je tožbo na povračilo vrednosti vlaganj v nepremičnino, za katero sta toženca obogatena, naperila le proti tožencema, ki sta zemljiškoknjižno lastnika nepremičnine.
Pritožbeno sodišče sprejema presojo sodišča prve stopnje, da je toženec s tem, ko je o nesreči obvestil leasingodajalca in klicni center tožnice ter podal vse podatke v zvezi s prometno nesrečo, vozilom in svoje podatke, ter se na kraju nesreče zadržal več kot eno uro, dokazal, da ni zapustil kraja nesreče, ne da bi podal ustrezne podatke in je tudi dokazal, da je bil utemeljeno prepričan, da mu policije ni potrebno obvestiti.
Upoštevaje nadaljnje neizpodbijane ugotovitve, da se je toženec v naslednjih dneh po prometni nesreči zglasil pri ...ter pri njej uredil vse v zvezi z vozilom, izpolnil vse podatke in dokazal, kje se je nahajal pred nesrečo in po nesreči ter da je po nesreči ostal na kraju nesreče še več kot eno uro, je glede na vse te okoliščine, ki jih pritožba ne izpodbija, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se toženec ni izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, da je dokazal s svojim ravnanjem, da ni preprečil možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti, da je torej izpodbil domnevo alkoholiziranosti in ni kršil pogodbenih obveznosti v zvezi s sklenjenim zavarovanjem in zavezujočimi Pogoji AO-01/16 in Pogoji AK-01/16 ter tudi ni prekršil določb 7. člena ZOZP.
ZPP člen 108, 180, 180/1, 224, 224/1. Sodni red člen 204, 204/5.
zavrženje nedopolnjene tožbe - nepopolna tožba - pozivni sklep - vročanje - ovojnica za vročanje po pošti - vsebina poštne pošiljke - teža pošiljke - javna listina - Sodni red
Drži pritožbena navedba, da je pri posameznih sodiščih (tudi v Ljubljani) osvojena praksa, da se sodnih pošiljk ne tehta, pač pa se teža pošiljke ugotavlja glede na število listov, ki se vložijo v pošiljko. V Pg zadevi zabeležba 31 gramov na sodni kuverti pomeni, da so bili vanjo vloženi 4 listi A4 format (za nekatere oddelke zaradi različnega obsega kuverte velja različna teža). Ker pozivni sklep obsega dva lista (red. št. 14, list. št. 37 in 38), prav tako kot taksni nalog (red. št. 13, list. št. 35 in 36) označba 31g na kuverti dokazuje, da sta bili tožnici 19. 1. 2019 poslani obe pisanji.
KZ-1 člen 83, 83/3, 86, 86/3, 86/4, 86/7. ZIKS-1 člen 81. Navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (2000) člen 6.
Kar se tiče obširnih pritožbenih izvajanj v smeri, da je prišlo do spremembe kazenskega zakonika in bi moralo sodišče uporabiti kazenski zakon, ki je za storilca milejši, pri čemer pritožnik izpostavlja tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter Navodila o razporejanju in pošiljanju obsojencev v zavode za prestajanje kazni zapora od koder izhaja, da je v 6. členu določeno, da lahko okrožno sodišče, ki je pristojno za izvršitev kazni zapora glede na okoliščine primera pošlje obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do petih let, na prestajanje kazni v odprt oddelek Rogoza oziroma obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do osmih let, glede na okoliščine primera v polodprt oddelek, pa je povedati, da določbe ZIKS-1 in ZKP niso usklajene z določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1, pri čemer sprejetih Navodil o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora, ni mogoče šteti za uskladitev ZIKS-1 in ZKP z določbo tretjega odstavka 83. člena KZ-1, zatorej sodišče nima zakonske podlage za odločanje o predlogu obsojenca za prestajanje kazni zapora v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku.
Sodišče prve stopnje je predlog obsojenca za obročno plačilo stroškov in nagrade in potrebnih izdatkov pooblaščenca oškodovanca utemeljeno zavrnilo. V točkah 5 in 6 obrazložitve je obsojencu pravilno obrazložilo določbe četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku, in sicer da sodišče nima pravne podlage, da bi prošnji ugodilo, saj plačila stroškov, ki so nastali oškodovancu, obdolženca ne more oprostiti oziroma mu dovoliti obročnega plačila. To so namreč stroški kazenskega postopka, ki jih je obsojenec, ki je spoznan za krivega, dolžan plačati ne glede na to, če bi ga sodišče dela ali vseh stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP oprostilo. Iz podatkov spisa pa izhaja še, da je sodišče prve stopnje obsojenca že z dopisom II Kr 22283/2014 z dne 16. 6. 2020 (list. št. 320) poučilo, da nima pravne podlage, da bi njegovemu predlogu ugodilo.
državna štipendija - dohodek iz delovnega razmerja
Sodišče je sporna zneska, ki sta bila očetu tožečih strank izplačana na podlagi sklenjene sodne poravnave v tujini, upoštevalo kot plačo, nadomestilo plače in povračilo stroškov ter kot jubilejna nagrado - odpravnino. Pravilna je opredelitev, da sporna zneska predstavljata dohodek kot izplačilo zaostalih neizplačanih plač in odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja. Zaradi pravilnosti odločitve, da je potrebno sporna zneska šteti kot enkraten dohodek, odpade nadaljnja presoja in razlogovanje tožečih strank, na kakšen način bi morala biti sporna zneska upoštevana kot periodični dohodek. Ker gre za enkraten dohodek je pravilna odločitev sodišča, da je vir teh obdavčljivih dohodkov potrebno pridobiti iz uradnih podatkov - potrdila FURS, ki ga je po uradni dolžnosti pridobil CSD. Razvidno je, da gre za neto zneska, kar pomeni, da sta bila upoštevana zneska, po odbitju davka in prispevkov. Sodišče je pravilno pojasnilo, da ne more slediti zavzemanju tožečih strank, da sporna zneska predstavljata periodični dohodek skladno z drugim odstavkom 13. člena ZUPJS.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Obsojenec namreč ni navedel nobenega utemeljenega razloga, zakaj z delom v splošno korist ni pričel, niti ni pojasnil, zakaj izvajalska organizacija ni bila pripravljena z njim skleniti dogovora.
verodostojna listina - določna označba listine - izpisek iz poslovodnih knjig - predhodni preizkus predloga za izvršbo - formalna predpostavka - uradni preizkus - formalno nepopolna vloga
Verodostojne listine upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Določnost oznake verodostojne listine je predpisana zato, da je tako dolžniku kot tudi sodišču čimbolj nedvoumno jasno, za kakšno listino sploh gre.
Izvršilno sodišče je dolžno že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to, da je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna (23. člen ZIZ), dejansko takšna, četudi je to tudi ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga dolžnik lahko uspešno uveljavlja z ugovorom zoper sklep o izvršbi. Gre za kvalificirano listino, katere obstoj predstavlja formalno predpostavko, na obstoj katere sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti. Pomanjkljivosti, ki se nanašajo na listino, predstavljajo formalne pomanjkljivosti, ki preprečujejo izvršbo in nanje sodišče pazi že ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo. Če te niso izpolnjene, predlog zavrže, saj izvršba na podlagi listine, ki je ni mogoče opredeliti kot verodostojno, ni dovoljena.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - vzrok za neizpolnitev
Omogočen ji je bil tako imenovan vikend zapor, kar ji je prav tako omogočalo opravo določenih del, vendar obsojenka teh možnosti ni izkoristila in ni opravila niti ene ure dela v splošno korist, ob tem pa se je kljub temu, da je vedela, da je dolžna sodišču sporočiti tudi kakršnokoli spremembo bivališča, tudi izmikala sprejemanju poštnih pošiljk in pisanj tako, da so bili neuspešni celo poskusi vročanja preko policije.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - utemeljenost predloga po zpnd - potrebnost ukrepa - psihično nasilje - prepoved vstopa - izročitev ključev vhodnih vrat - ocena subjektivne ogroženosti - izročilna pogodba - skrb na podlagi izročilne pogodbe - odločitev o stroških postopka
Ugotovitev, da žrtev dojema določena ravnanja kot nasilje, je odločilna za presojo o potrebnosti izreka katerega od v zakonu predvidenih ukrepov.
ZPND omogoča izrek ukrepov tudi v primeru, ko povzročitelj nasilja protipravno vstopi v stanovanje žrtve ali kako drugače moti njeno mirno posest (druga alineja drugega odstavka 19. člena), vendar mora biti izkazan obstoj nasilnega ravnanja.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - varstvo in vzgoja - skupno varstvo in vzgoja otroka - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - onemogočanje stikov z otrokom - otrokova korist - ogroženost otroka
Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, ki lahko intenzivno in trajno prizadene otrokovo korist. Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da se začasna odredba izda, kadar je verjetno izkazano, da je otrok v taki meri ogrožen (161. člen DZ), da ni mogoče počakati do končne odločitve o zadevi.
KZ-1 člen 69, 69/1-4, 71, 71.a, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1. ZPND člen 2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zaporna kazen - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - dejansko stanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - družinska skupnost - dokazna ocena - izpovedba oškodovanca - kazenska sankcija - pravilna odmera kazni - okoliščine konkretnega primera - specialni povratnik
Obstoj družinske skupnosti je vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera, za presojo teh okoliščin pa je treba upoštevati določbo 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).