URS člen 22, 26. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države za delo sodnika - protipravnost ravnanja sodnika - pravica do izjave
Podlaga obravnavanega odškodninskega zahtevka je 26. člen Ustave RS, ki ureja odgovornost države za škodo, ki jo povzroči državni organ s svojim protipravnim ravnanjem, in sicer v povezavi s splošnimi pravili odškodninskega prava (določbami Obligacijskega zakonika). O tem in o dolžnostnem ravnanju sodnika je obširne razloge navedlo že sodišče prve stopnje v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe. Pravilno je poudarilo (in se sklicevalo na stališče pravnih teoretikov), da je merilo za presojo protipravnosti ravnanja oziroma opustitve sodnika tisto ravnanje oziroma opustitev, ki nasprotuje običajni metodi dela in pravilom stroke (službenim dolžnostim). V točki 11 obrazložitve je tudi pravilno ocenilo, da je pri presoji, ali je VSL v odločbi III Cp 1912/2016 z dne 16. 11. 2016 (v zvezi z odločitvijo o stroških postopka z metodo izračuna po aritmetični sredini) ravnalo protipravno, treba ugotoviti, ali je nedopustno odstopilo od jasne zakonske norme (154. člena ZPP) in z uporabo te določbe povezane sodne prakse. Poudariti je treba, da ustaljena sodna praksa s protipravnostjo razume (le) kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne in očitne, kažejo pa se med drugim tudi z nerazumnim odstopanjem od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse oziroma z neuporabo povsem jasne določbe zakona ali (zaradi pristranskosti) namerne razlage predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso (povzeto iz odločbe VSL III Cp 726/2014 z dne 1. 10. 2014).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00037847
KZ-1-UPB2 člen 47, 49, 49/1, 49/2, 51.. ZKP-UPB8 člen 95, 95/4.
odločba o kazenski sankciji - načelo enakosti - ni izkazan odstop od sodne prakse - olajševalna okoliščina - priznanje krivde - odločba o stroških kazenskega postopka - denarna kazen - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Kršitev načela enakosti pred zakonom ni podana, saj te ni mogoče opirati zgolj na podlagi ene zadeve, ki v pritožbenem postopku sploh ni bila preizkušena, kot izhaja iz kazenskega vpisnika, ravno tako ne na podlagi števila tujcev, ki so bili spravljeni čez mejo. Že državna tožilka v končni besedi je izpostavila sodne odločbe, ki ovržejo zatrjevanje pritožnic o kršitvi načela enakosti, pritožbeno sodišče pa izpostavlja še pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, ki jih je preizkušalo tudi pritožbeno sodišče. Iz prej navedenih sodbe izhaja, da so bile obtožencem za enako kaznivo dejanje kot je obravnavano in na podlagi bistveno enakih okoliščinah, ki so vplivale na izrek kazni v obravnavani zadevi, izrečene zaporne kazni v trajanju enega leta in treh mesecev taka kazen je bila izrečena tudi v obravnavani zadevi oziroma v zadevi opravilna številka I K 26615/2019, kazen eno leto in štiri mesece zapora, izrečene denarne kazni pa so bile v vseh primerih višje.
V 51. členu KZ-1 so določene meje omilitve kazni zapora, v drugem odstavku 51. člena omilitev kazni zapora v primeru priznanja krivde, vendar ta za obravnavano kazensko zadevo ni relevantna, saj obtoženca krivdo nista priznala, ko sta se prvič izjavila o obtožnem aktu, v katerem bi bila za tak primer predlagana omilitev kazni, ravno tako je nista priznala v sporazumu z državnim tožilcem. Priznanje krivde obtožencev v obravnavani zadevi ne predstavlja posebno olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev kazni, ampak gre za olajševalno okoliščino, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno in zadostno upoštevalo pri splošni odmeri kazni v skladu z drugim odstavkom 49. člena KZ-1.
Iz podatkov v sodnem spisu še izhaja, da sta tožnika šele v svoji zaključni besedi (ko je bil njun dokazni predlog za zaslišanje strank že zavrnjen), trdila, da bi izvedba dokaza z zaslišanjem strank bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, da tožeča stranka pozna pisavo pokojnega očeta, da je že na prvi vpogled kopije sporne oporoke takoj ugotovila, da nobena pisava ne ustreza pisavi pokojnega očeta, niti njegov podpis, da bi pravdni stranki povedali, da niti uporabljene besede niti oče ne bi nikoli napisal tako obsežnega teksta, kot je napisan na sporni oporoki.
Po presoji pritožbenega sodišča sta tožnika trditve o značilnostih pisanja in pisave pokojnika ter konkretne navedbe, da bi o teh lahko izpovedala in bi s svojim zaslišanjem bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, podala prepozno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056943
KZ-1 člen 135, 135/1, 314, 314/2.
ustavitev kazenskega postopka - kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - zakonski znaki - načrtovanje nevarnega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo
Načrtovanje nevarnega dejanja mora biti namreč izkazano z vnaprej določenim zaporedjem dejanj, katerih namen je doseganje določenega cilja, biti mora konkretno in zaznavno v zunanjem svetu. Teh pogojev opisano ravnanje ne izpolnjuje. Prav tako objektivno ne daje vtisa resnosti grožnje, saj glede na okoliščine, zlasti način podajanja (javno izražanje), nedoločene naslovnike in odsotnost vsakršne konkretne manifestacije poziva, objektivno ne vodi v ogroženost drugega.
Pritožbeno sodišče sprejema presojo sodišča prve stopnje, da je toženec s tem, ko je o nesreči obvestil leasingodajalca in klicni center tožnice ter podal vse podatke v zvezi s prometno nesrečo, vozilom in svoje podatke, ter se na kraju nesreče zadržal več kot eno uro, dokazal, da ni zapustil kraja nesreče, ne da bi podal ustrezne podatke in je tudi dokazal, da je bil utemeljeno prepričan, da mu policije ni potrebno obvestiti.
Upoštevaje nadaljnje neizpodbijane ugotovitve, da se je toženec v naslednjih dneh po prometni nesreči zglasil pri ...ter pri njej uredil vse v zvezi z vozilom, izpolnil vse podatke in dokazal, kje se je nahajal pred nesrečo in po nesreči ter da je po nesreči ostal na kraju nesreče še več kot eno uro, je glede na vse te okoliščine, ki jih pritožba ne izpodbija, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se toženec ni izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, da je dokazal s svojim ravnanjem, da ni preprečil možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti, da je torej izpodbil domnevo alkoholiziranosti in ni kršil pogodbenih obveznosti v zvezi s sklenjenim zavarovanjem in zavezujočimi Pogoji AO-01/16 in Pogoji AK-01/16 ter tudi ni prekršil določb 7. člena ZOZP.
ZPP člen 319. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399, 399/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - odločitev o pritožbi - vročitev sklepa - pravnomočnost odločitve - nastop pravnomočnosti
Namen postopka osebnega stečaja je, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen vodenja postopka osebnega stečaja pa je, da se dolžniku odpustijo obveznosti. Če je predlog za odpust obveznosti dolžniku pravnomočno zavrnjen, s tem ni več pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj v tem primeru eden od namenov vodenja postopka osebnega stečaja ne bi bil dosežen. Ob hkratni ugotovitvi sodišča, da iz končnega poročila izhaja, da ni stečajne mase, kar pomeni, da se ne bi dosegel niti drugi namen vodenja postopka osebnega stečaja, to je poplačilo upnikov, je pritožbeno izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - začetek stečajnega postopka - odškodninska terjatev
Pritožnik nima prav, ko navede, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je njegov predlog zavrnilo, ker je presojalo odškodninske predpostavke terjatve, ki naj bi predstavljala naknadno najdeno premoženje, saj za potrebe začetka stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem tega ni treba in gre za prejudiciranje zahtevka. Pritožbeno sodišče soglaša s tem, da v predmetnem postopku ni mogoče z gotovostjo ugotoviti odškodninske terjatve, mora pa sodišča preveriti sklepčnost trditev.
materialno procesno vodstvo - pravočasnost navedb in dokazov
Glede na navedbe tožnika, podane do prvega naroka, ki res niso bile zadostne (v tem kontekstu ne drži trditev toženke s prvega naroka za glavno obravnavo, da je na tožnikove nepopolne navedbe opozorila sama še preden je sodišče slednjemu na prvem naroku dalo rok za njihovo dopolnitev), je sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen), katerega namen je, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in ponudijo ter dopolnijo dokazila, na ta način pa doseže pravičnejši zaključek postopka ter večja sprejemljivost sprejete odločitve, tožniku pravilno dopustilo, da v določenem roku svoje navedbe dopolni, nasprotna stranka pa nato po prejemu njegove vloge v nadaljnjem (istem) roku nanje odgovori. Res je, da bi lahko sodišče od tožnika dopolnitev navedb zahtevalo na prvem naroku in mu ne bi dalo (posebnega) roka za dopolnitev navedb (to za toženko ne bilo sporno, saj bi bilo v skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP), vendar pa ta okoliščina v obravnavani zadevi glede na sedaj veljavni tretji odstavek 286. člena ZPP, v skladu s katerim lahko stranke (med drugim) tudi po prvem naroku navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora, ni odločilna. V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP bi se moral slednji najkasneje na prvem naroku izreči o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke v zvezi z uveljavljenim pobotnim ugovorom. Ker tega ni storil, svojega ravnanja tudi ni opravičil, njegove kasnejše navedbe v tej smeri, ne glede na določbo tretjega odstavka 286. člena ZPP, niso dopustne.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 7/2, 8, 37, 472. ZIZ člen 270. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - huda malomarnost - zakoniti zastopnik gospodarske družbe - vodenje poslov družbe - upravičenje za zastopanje - preusmeritev poslovanja na drugo osebo - prenos dejavnosti na by pass podjetje - presoja premoženjskopravnih razmerij v zunajzakonski skupnosti - presoja subjektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve - konkretna utemeljitev nevarnosti
Pravna teorija in sodna praksa sta enotni v stališču, da gre pri institutu spregleda pravne osebnosti za izjemo od temeljnega načela, po katerem družbeniki kapitalskih družb ne odgovarjajo za obveznosti družbe in predstavlja pravno podlago za uveljavitev odgovornosti družbenikov za družbene obveznosti. Splošna predpostavka za uveljavitev takšne odgovornosti je zloraba pravne osebe, saj je zloraba temelj in bistveni razlog za spregled v vseh primerih. Gre za ravnanja, s katerimi družbeniki dosegajo svoje interese in koristi ter morajo izpolnjevati objektivne in subjektivne elemente, predpisane v zakonu. Pojem "zloraba družbe kot pravne osebe" je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki ga je treba v vsakem posamičnem primeru napolniti z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin. Za izpolnitev standarda zlorabe pa se ne zahteva (obarvani) naklep drugemu škodovati, marveč zadošča že nižja stopnja krivde (vsaj huda malomarnost).
Glede na navedeno je potrebno pri vsakem družbeniku posebej in individualno presojati subjektivne sestavine spregleda, saj gre za njegovo subjektivno odgovornost, in sicer namen, vedenje ali dolžnost vedenja ter hkrati upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na odgovornost zlasti stopnjo vključenosti družbenika v gospodarjenje družbe, vpliv družbenika na poslovodstvo in njegovo sodelovanje pri tem, koliko je bil družbenik seznanjen z gospodarjenjem družbe, kakšen je bil sploh interes družbenika za sodelovanje v družbi (zgolj udeležba zaradi dobička, aktivna udeležba pri upravljanju ali poslovodstvu) ter ali je družbenik pridobil koristi iz družbe na nenavaden način.
vročitev s fikcijo - zamuda roka za pritožbo - vrnitev v prejšnje stanje
Pritožbeno navedbo, da pritožnica „zaradi izrednih razmer pritožbe ni mogla poslati prej“ je pritožbeno sodišče najprej presojalo skozi določila instituta vrnitve v prejšnje stanje. Po določilu 116. členu ZPP sodišče stranki takrat, kadar zamudi rok za opravo kakšnega dejanja in zato izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje mora torej predlagatelj obrazložiti. Ker pa tega pritožnica ni storila, pritožbeno sodišče njene pritožbe ni moglo obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZJSRS člen 28, 29. OZ člen 280, 280/1. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 24.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - prenehanje obveznosti dolžnika - nepravilna izpolnitev - kasnejša odobritev ali izkoriščenje izpolnitve - izvršilni naslov - odločba in obvestilo Jamstvenega in preživninskega sklada - obvestilo o prehodu terjatve - valorizacija nadomestila - valorizacija preživnine
Dolžnik bi svojo obveznost plačila preživnine v višini priznanega nadomestila vse od prejema Obvestila lahko veljavno, to je z učinkom prenehanja obveznosti, izpolnil le Skladu, s plačilom preživnine neposredno preživninskim upravičencem pa bi bil svoje obveznosti proti Skladu prost le, če bi Sklad tako izpolnitev odobril.
Obvestilo Sklada je hkrati izvršilni naslov za izterjavo valoriziranega zneska preživnine in dokazilo o prehodu terjatve na Sklad (24. člen ZIZ). Vse do prejema obvestila o pravici do (valoriziranega) nadomestila preživnine kljub temu, da je terjatev na njegovi podlagi na Sklad že prešla, dolžnik lahko valorizirani del še vedno pravilno izpolni preživninskemu upravičencu (prvi odstavek 280. člena OZ). Upravičeno zato pritožnik uveljavlja, da je pomembno, ali je preživninski zavezanec obvestilo sklada o valorizaciji nadomestila preživnine prejel, saj za tisti del, za kolikor je nadomestilo v primerjavi s prejšnjimi zvišano, Skladu dolguje le od prejema obvestila.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so stroški najema žarne niše tožnikoma nastali ob samem najemu žarne niše, ko sta z upravljalcem pokopališča A. d.o.o. sklenila pogodbo o 10 letnem najemu, v skladu s 40. členom Odloka o pokopališkem redu v mestni občini Murska Sobota, ki določa, da se žarna niša najame za deset let. Tako gre po mnenju sodišča druge stopnje v konkretnem primeru za strošek, ki je nastal neposredno po smrti zavarovanca, s tem pa sta tožnika ob pravilni uporabi materialnega prava upravičena do odškodnine za pokritje najema žarne niše še za petletno obdobje v višini 123,00 EUR (letno 24,60 EUR).
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - varstvo in vzgoja - skupno varstvo in vzgoja otroka - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - onemogočanje stikov z otrokom - otrokova korist - ogroženost otroka
Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, ki lahko intenzivno in trajno prizadene otrokovo korist. Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da se začasna odredba izda, kadar je verjetno izkazano, da je otrok v taki meri ogrožen (161. člen DZ), da ni mogoče počakati do končne odločitve o zadevi.
ZVPot člen 37c. OZ člen 111, 111/4, 468, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 41, 43.
jamčevalni zahtevek - odvetnikova odgovornost - odstop od pogodbe - vrnitev koristi
Opredelitev jamčevalnega zahtevka iz četrte alineje prvega odstavka 37.c člena ZVPot (da ima potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, pravico zahtevati, da se mu vrne plačani znesek) pomeni le slab zakonodajalčev zapis jamčevalnega zahtevka odstopa od pogodbe, saj tega opredeljuje s posledico, ki nastane, če potrošnik uresniči oblikovalno pravico odstopa od pogodbe, to je s kondikcijsko terjatvijo, ki jo pridobi, če je pred uresničitvijo pravice do odstopa že plačal kupnino oziroma storitev. Sicer pa potrošnikova uveljavitev tovrstnega jamčevalnega zahtevka po ZVPot potrošnika ne odvezuje po uresničenem odstopu od pogodbe prodajalcu (v primeru podjemne ali gradbene pogodbe izvajalcu) vrniti vrednosti koristi, ki jo je imel ali jo ima od uporabe stvari (po četrtem odstavku 111. člena OZ).
državna štipendija - dohodek iz delovnega razmerja
Sodišče je sporna zneska, ki sta bila očetu tožečih strank izplačana na podlagi sklenjene sodne poravnave v tujini, upoštevalo kot plačo, nadomestilo plače in povračilo stroškov ter kot jubilejna nagrado - odpravnino. Pravilna je opredelitev, da sporna zneska predstavljata dohodek kot izplačilo zaostalih neizplačanih plač in odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja. Zaradi pravilnosti odločitve, da je potrebno sporna zneska šteti kot enkraten dohodek, odpade nadaljnja presoja in razlogovanje tožečih strank, na kakšen način bi morala biti sporna zneska upoštevana kot periodični dohodek. Ker gre za enkraten dohodek je pravilna odločitev sodišča, da je vir teh obdavčljivih dohodkov potrebno pridobiti iz uradnih podatkov - potrdila FURS, ki ga je po uradni dolžnosti pridobil CSD. Razvidno je, da gre za neto zneska, kar pomeni, da sta bila upoštevana zneska, po odbitju davka in prispevkov. Sodišče je pravilno pojasnilo, da ne more slediti zavzemanju tožečih strank, da sporna zneska predstavljata periodični dohodek skladno z drugim odstavkom 13. člena ZUPJS.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - izvedba dokaznega postopka - izvedenec psihiatrične stroke - načelo neposrednosti - zaslišanje pridržane osebe - neformalni pogovor - razpis naroka - časovna omejitev trajanja ukrepov
Niso izpolnjeni pogoji za zadržanje A. A. na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve. Ni dvoma, da je pri njem že več let prisotna shizoafektivna motnja, zaradi katere se zdravi, vendar je po mnenju izvedenke ob ustrezni terapiji psihotična simptomatika že izzvenela do take mere, da pri njem ni več motena presoja realnosti in je zadovoljiva tudi njegova sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, znakov pomembno izraženega ogrožanja pa tudi ni ugotovila.
verodostojna listina - določna označba listine - izpisek iz poslovodnih knjig - predhodni preizkus predloga za izvršbo - formalna predpostavka - uradni preizkus - formalno nepopolna vloga
Verodostojne listine upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Določnost oznake verodostojne listine je predpisana zato, da je tako dolžniku kot tudi sodišču čimbolj nedvoumno jasno, za kakšno listino sploh gre.
Izvršilno sodišče je dolžno že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to, da je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna (23. člen ZIZ), dejansko takšna, četudi je to tudi ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga dolžnik lahko uspešno uveljavlja z ugovorom zoper sklep o izvršbi. Gre za kvalificirano listino, katere obstoj predstavlja formalno predpostavko, na obstoj katere sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti. Pomanjkljivosti, ki se nanašajo na listino, predstavljajo formalne pomanjkljivosti, ki preprečujejo izvršbo in nanje sodišče pazi že ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo. Če te niso izpolnjene, predlog zavrže, saj izvršba na podlagi listine, ki je ni mogoče opredeliti kot verodostojno, ni dovoljena.
KZ-1 člen 69, 69/1-4, 71, 71.a, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1. ZPND člen 2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zaporna kazen - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - dejansko stanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - družinska skupnost - dokazna ocena - izpovedba oškodovanca - kazenska sankcija - pravilna odmera kazni - okoliščine konkretnega primera - specialni povratnik
Obstoj družinske skupnosti je vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera, za presojo teh okoliščin pa je treba upoštevati določbo 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).
nasilje v družini - izrečeni ukrep - kršitev prepovedi - premoženjska razmerja med staršema - namen zakona - pravna podlaga za izrek ukrepa - podaljšanje varnostnega ukrepa - obstoj konkretnega razloga za podaljšanje - nasilno obnašanje
Odnos med udeležencema je v okoliščinah (nerazrešena družinska in premoženjska razmerja med zakoncema v razveznem postopku) zelo konflikten, kar pa ni razlog za podaljšanje veljavnosti izrečene prepovedi. Gre za nerazrešena razmerja med sprtima zakoncema, kar izrazito negativno vpliva predvsem na njune mladoletne otroke, k nastanku takšne situacije pa sta prispevala oba udeleženca. Ukrepi po ZPND niso namenjeni urejanju odnosov med sprtima zakoncema.
Zatrjevana nepripravljenost nasprotnega udeleženca za dogovore ali kompromisne rešitve v razveznem postopku v zvezi z njunimi otroki ne predstavlja utemeljenega razloga za podaljšanje veljavnosti prepovedi.