sklep o ustavitvi postopka - ustavitev postopka - prošnja za preložitev naroka - upravičen razlog za preložitev naroka - posledice izostanka iz naroka - opozorilo na posledice izostanka z naroka - fikcija umika tožbe - odločitev o stroških postopka - zamujen rok za pritožbo - zavrženje prepozne pritožbe - dvakratno odločanje o isti pritožbi
Da bi stranka morala eno uro počakati na pričetek naroka, ni opravičljiv razlog, da se naroka ni udeležila.
S sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo tožnice (ponovno) zavrglo. Ponovno je torej odločilo o pritožbi, o kateri je že bilo odločeno. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Ker o isti stvari ni dopustno odločati dvakrat, je pritožbeno sodišče pritožbi po uradni dolžnosti ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Sodišče je o ugovoru odločalo in pravilno štelo, da mora stranka v skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZST-1, če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, plačati takso, ki je določena za umik vloge.
zaščitena priča - tajni delavec - razkritje identitete policijskega sodelavca - konkretna in resna nevarnost
Pri svojih zaključkih je sodišče prve stopnje izhajalo iz izjav obeh na naroku zaslišanih tajnih delavcev in na podlagi teh sklepalo o stopnji njune ogroženosti v smislu citirane zakonske določbe. Gre za potencialno ogroženost obeh tajnih delavcev glede na okoliščine primera kot jih je ocenilo prvo sodišče, seveda pa o konkretni ogroženosti še ni mogoče sklepati, saj identiteta tajnih delavcev obtožencem še ni bila razkrita.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037462
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - psihotično dojemanje realnosti
Sodišče je pravilno ugotovilo vzročno zvezo med akutno duševno motnjo sprejete osebe in realno možnostjo, da lahko ogroža sebe ali druge in da zdravljenje na drugačen način, ni možno. Zato je zdravljenje pod posebnim varstvom v tem trenutku edino možno.
ZOFVI člen 109, 109/6.. ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 55, 55/2, 56, 200, 200/3.
transformacija pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo
Šesti odstavek 109. člena ZOFVI določa, da se lahko delovno razmerje sklene s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Glede na dejstvo, ki ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje iz pogodbe o zaposlitvi in ki mu toženka v pritožbi ne oporeka, je bila ta pogodba sklenjena za več kot eno leto. To pa pomeni, da ni bila sklenjena zakonito. Tako se je transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1), tožniku pa s potekom druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas delovno razmerje pri toženki ni zakonito prenehalo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037740
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 131.
sodna razveza - denarno povračilo - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - kršitev prepovedi diskriminacije
Ugotovljena ravnanja: izključevanje tožnice iz delovnega procesa, ukinitev oddaljenega dostopa do serverja, neodrejanje dela, onemogočanje ustreznih informacij z delovnega področja tožnice, prepoved komunikacije sodelavcev s tožnico, enostranski preklic dela na domu, ki ni sledil prenehanju funkcije izvršne direktorice, predstavljajo trpinčenje na delovnem mestu.
Sodišče druge stopnje je zaključilo, da je izkazana velika verjetnost, da je obsojenec svojo vlogo z dne 5. 3. 2020 pravočasno dopolnil z lastnoročnim podpisom in jo poslal ne sodišče. Zato je pritožbeno izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP). Sodišče prve stopnje bo tako moralo obsojenčevo vlogo z dne 5. 3. 2020 meritorno obravnavati kot pravočasen in dovoljen predlog po 129.a členu ZKP.
Zbrani dokazi, ki jih je predložil upravičeni tožilec, ki so ključni za presojo obstoja utemeljenega suma, pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne dajejo zadostne podlage za zaključek, da obstaja utemeljen sum, da je storilec v izreku opisanih kaznivih dejanj prav osumljeni T. V. Do drugačne odločitve, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa pa ne more privesti niti predlagano zaslišanje policista I. Z., ki je pregledal video posnetke, ki si jih je ogledalo tudi pritožbeno sodišče, niti pridobitev dodatnih fotografij osumljenca iz zavarovanih posnetkov video nadzornega sistema ter fotografij s strani SKP PU Celje ter angažiranje ustreznega izvedenca, kajti preiskava, v kateri bi se ti dokazi naj izvedli, še ni uvedena.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 49, 51. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
odmera stroškov izvedenca - uporaba pravilnika - imenovanje izvedenca
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je v predmetni zadevi sodišče imenovalo sodnega izvedenca pred uveljavitvijo Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 84/2018 in se zato v skladu s 54. členom tega pravilnika za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010, 1/2012, 35/2013 in 50/2015).
Stališče zagovornikov, ki v pritožbi sodišču očitajo, da ne bi smelo uporabiti četrtega odstavka 202. d člena ZP-1, ker je preizkusna doba po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve zaradi preklica nehala teči in torej ni trajala do 10. 12. 2018, temveč naj bi trajala do 10. 12. 2018, je zmotno, ker se opira zgolj na ozko gramatikalno razlago omenjene določbe.
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje tožniku ni ničesar naložilo, temveč je v celoti ugodilo njegovemu ugovoru zoper plačilni nalog in plačilni nalog razveljavilo. Glede na to, da tožnik ni imel pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj je z njo uspel, je sodišče tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
S pritožbo izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča ne predstavlja sklepa, s katerim bi bila storilkina zahteva za sodno varstvo zavržena, saj gre za sodbo, s katero je sodišče vsebinsko odločilo o storilkini zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa z dne 10. 2. 2020. Slednji sklep pa ne predstavlja vsebinske odločitve o prekršku, saj je z njim bila zavržena napoved zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku.
ZKP pri materialnem preizkusu zasebne tožbe v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem napotuje na uporabo razlogov, na podlagi katerih je treba v rednem postopku pred okrožnim sodiščem kazenski postopek ustaviti. To ne pomeni, da je (oz. da mora biti) tudi v procesni situaciji z zasebno tožbo vložen ugovor.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - možnost druge zaposlitve
Delodajalec je z razlogom za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti dokončno seznanjen šele ob vročitvi soglasja komisije, ki preveri pogoje za odpoved, ob tem pa predvsem tudi možnost druge zaposlitve. Zato se kot relevantno obdobje za presojo, ali je delodajalec delavcu lahko ponudil delovno mesto, ki bi ustrezalo njegovim omejitvam, lahko upošteva le obdobje od prejema mnenja komisije, in ne morebiti čas od takrat, ko se je delodajalec seznanil z odločitvijo ZPIZ o invalidnosti delavca.
ZP-1 člen 113a. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - elektronski alkotest - odklonitev strokovnega pregleda
Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in obdolžilnega predloga namreč izhaja, da se je obdolženec z rezultatom strinjal, ker pa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni hotel podpisati, mu je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je odklonil. V takem primeru se šteje, da je z odklonitvijo strokovnega pregleda izrazil strinjanje z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00037631
DZ člen 262, 262/1. ZNP-1 člen 57, 57/3, 62, 62/1, 66, 66/1, 66/2, 69, 69/1, 69/2. ZZK-1 člen 22, 40, 40/1, 40/1-8, 46.
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - delno odvzeta poslovna sposobnost - načelo sorazmernosti - uradni pritožbeni preizkus - zmožnost razsojanja - omejitev pravic - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - časovna omejitev trajanja ukrepov - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi - vpis v evidenco
Sodišče druge stopnje pritrjuje nujnosti delne omejitve poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Ker pa predstavlja ta institut omejitev človekovih pravic, ki stranki omogočajo samostojno odločanje o svojih pravicah in koristih ter samostojno oblikovanje svoje volje, je potrebno pravne posle, ki jih bo lahko opravljala le preko skrbnika, čim natančneje zapisati.
plačilo preživnine za otroka - zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - spremenjene razmere - zmotna uporaba materialnega prava - življenjske potrebe otroka
Glede na povzeto je sodišče soodvisno vrednotilo potrebe in zmožnosti staršev ter upoštevalo, da je potrebno najprej zagotoviti potrebe po hrani, zdravju, stanovanju, nato socialno biološke (oblačila, varstvo, izobraževanje) in nazadnje tudi potrebe prostega časa.
ZKP člen 92, 92/2-1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.
Res je sicer, da Pravilnik ne pozna stroškov parkirnine, a pri tem ne gre spregledati določbo tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS 61-3027/1997), ki tolmačem med drugim priznava tudi pravico do drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Logično je, da v primerih, ko sodišče izvedencem, cenilcem pa tudi tolmačem prizna stroške kilometrine (ne pa javnega prevoza), slednjim pripadajo tudi stroški parkirnine, kadar so ustrezno dokumentirani. Tako stroške kilometrine kot tudi parkirnine gre umestiti med potne stroške.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - podjemna pogodba - stroški popravila - stvarne napake - rok za uveljavljanje stvarnih napak
Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče vezano, dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa nista dovoljena pritožbena razloga v postopku v sporu majhne vrednosti.
Toženec je z uveljavljanjem napak šele v tej pravdi zamudil vse predvidene roke iz 633. in 634. člena OZ.