odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - zaposlovanje na črno - kršitev temeljnih pravic delavcev
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da opisani kaznivi dejanji predstavljata tudi kaznivi dejanji proti premoženju, čeprav predvsem varujeta položaj delavca. Namen zaposlovanja na črno je ravno neplačevanje prispevkov, s čimer si podjetnik tudi znižuje stroške in s tem pridobiva protipravno premoženjsko korist.
Višje sodišče pa k razlogom sodišča prve stopnje še dodaja, da imata kaznivi dejanji, za kateri je bil dolžnik obsojen, tudi pomembne elemente kaznivih dejanj proti gospodarstvu.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila taks v drugem postopku - občutno zmanjšanje sredstev - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - premoženjsko stanje - vrednost vozila - upoštevanje nepremičnega premoženja
Tožnik ima takšno pokojnino, da skupaj z ženino pokojnino ne presega višine dvakratnika minimalnega dohodka. Vendar ima toliko nepremičnin, v katerih ne živi, ki pa močno presegajo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka po ZUPJS. Tožnikove nepremičnine pa so brez hiše, v katerih živi, vredne 12-krat več, kot je ta minimalni znesek. Zato je sodišče pravilno ugodilo predlogu za obročno plačilo, predlog za popolno oprostitev plačila sodne takse pa je zavrnilo.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - sklep sodišča - pogoji za pridržanje - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - ogrožanje zdravja in premoženja - obstoj milejšega ukrepa
Po določbi 53. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena omenjenega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena omenjenega zakona. Pogoji iz 39. člena ZDZdr morajo biti podani kumulativno.
stečaj zapuščine - postopek stečaja zapuščine - namen postopka stečaja zapuščine - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - aktivna legitimacija - pogoji za začetek postopka - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - položaj dediča - domneva insolventnosti
Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, zato imajo procesno legitimacijo za pritožbo proti temu sklepu tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka.
Če so dediči prevzeli (sprejeli) dediščino, premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti (zapuščina), ne preidejo v stečajno maso v stečaju zapuščine, saj so njihovi imetniki že postali dediči, ki so sprejeli dediščino. A v takem primeru vključuje stečajna masa obligacijske (denarne) terjatve zapustnikovih upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove obveznosti po 142. členu ZD in denarna plačila, ki jih upravitelj izterja od zapustnikovih dedičev z uveljavitvijo teh terjatev. Zato zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikov upnikov z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) od posameznega zapustnikovega dediča in hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev.
Da bi morali biti v primeru predloga za začetek stečaja le vsi dediči skupaj njegovi predlagatelji, iz zakona ne izhaja. Kaj takega pa ni mogoče zaključiti niti glede na naravo in namen postopka stečaja zapuščine. Položaj predlagateljev stečajnega postopka v tem primeru tudi smiselno ne ustreza položaju enotnih sospornikov, saj bi bila zaradi dediča, ki noče vložiti predloga, drugim dedičem tako odvzeta zakonita pravica do končne ureditve zapustnikovega premoženjskega položaja, kar glede na verjetno izkazanost obstoja dolgov v konkretnem primeru vpliva tudi na premoženjski položaj vsakega posameznega dediča, ki se dedovanju ni odpovedal.
Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, kar zajema tudi vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je tako v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00036819
DZ člen 1. Zakon za semejstvoto (Družinski zakon, Makedonija, 2013) člen 179, 194. ZPP člen 7, 212.
določitev preživnine za otroka - postopek z mednarodnim elementom - dolžnost staršev preživljati otroka - tujec - starejši mladoletnik - uporaba tujega prava - makedonsko pravo - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe mladoletnega otroka - nekonkretiziran ugovor - pomanjkljiva trditvena podlaga - odsotnost trditev
Ker sta pravdni stranki državljana Republike Severne Makedonije in sta tam tudi sklenila zakonsko zvezo, je sodišče prve stopnje pri odločanju o višini preživninske obveznosti, ki ji toženec sicer oporeka, izhajalo iz določb Zakona za semejstvoto. Po določbi 179. člena citiranega zakona so starši dolžni preživljati svoje mladoletne otroke, določba 194. člena istega zakona pa sodišču nalaga, da pri odločanju o višini preživnine upošteva premoženje preživninskega zavezanca, delovno sposobnost, možnost zaposlitve, zdravstveno stanje in druge okoliščine, od katerih je odvisna ocena njegovih potreb. Na otrokovi strani pa upošteva njegovo starost in potrebe njegovega šolanja. Kot prispevek k preživljanju otroka pa šteje tudi delo in skrb tistega starša, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo.
Sodišče odloča na podlagi trditev in izvedenih dokazov. Ugovori glede preživninskih postavk/življenjskih potreb otroka so spadali v toženčevo trditveno in dokazno breme. Toženec je bil dolžan navesti minimum tistih dejstev, ki substancirajo njegove ugovore. Temu pa ni zadostil. Zato so neutemeljeni vsi njegovi pritožbeni očitki v zvezi z ugotavljanjem mesečnih potreb mld. A.
ZDen člen 88. OZ-UPB1 člen 86. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1.
denacionalizacija - razpolaganje s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ovire za vračilo v naravi - dobrovernost - ničnost prodajne pogodbe
Da denacionalizacija zaradi zakonskih ovir ni možna v obliki vračila v naravi, je lastno in neutemeljeno oziroma v tej pravdi neupoštevno mnenje pritožnikov, ki mu sodišče prve stopnje, pravilno in utemeljeno ni sledilo. Podobno velja glede sklicevanja na dobrovernost, ki v predmetni zadevi ni odločilna (glej npr. odločbi VS RS II Ips 331/2006 in II Ips 75/2015 ter številne druge). Morebitna dobrovernost tožencev ne vpliva na veljavnost izpodbijanih pravnih poslov. Pravni posli so namreč absolutno nični, to je nični zaradi nedopustnosti predmeta razpolaganja. V takšnih primerih tudi do nedopustnega posega v ustavne pravice tožencev (v lastninsko pravico tožencev) ni prišlo. Prva toženka, zavezanka za vračilo, in preostali toženci so namreč s predmetnimi nepremičninami razpolagali v nasprotju s prepovedjo iz 88. člena ZDen, pri čemer bi dopustitev takšnih razpolaganj pomenila zlorabo prava.
nasilje - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazna ocena
Nasprotni udeleženec ne pojasni, katera dejanja predlagateljice naj bi kazala, da se ni počutila ogrožene s strani nasprotnega udeleženca. Nasprotno kaže že okoliščina, da je predlagateljica z otrokom skrivaj pobegnila z doma nasprotnega udeleženca in se potem zatekla v varno hišo, kar potrjuje, da se ga je bala, saj ji nasprotni udeleženec ni dopustil, da bi od njega odšla skupaj z njenim sinom.
zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - onemogočena redna raba stvari - nastanek težko nadomestljive škode - uporaba nepremičnine - dostop do objekta
Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbi, da bi trditev, da (sploh) ne more dostopati do svojih nepremičnin, če bi jo verjetno izkazala, zadoščala za izdajo predlagane začasne odredbe. Onemogočen dostop do lastnega doma brez dvoma pomeni nastanek težko nadomestljive škode, to je obstoj pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Vendar glede na obrazloženo pritožba ni izpodbila dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnici kljub zatrjevanemu motilnemu dejanju toženca omogočen dostop do doma celo z vsemi motornimi vozili po parc. št. 198/28.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1. ZDavP-2 člen 126, 145, 146, 146/2.
seznam izvršilnih naslovov - izvršljivost - absolutno zastaranje
Pritožba ne zatrjuje, da predloženi seznam izvršilnih naslovov ne izpolnjuje zahtev povzete zakonske dikcije, prav tako to ne izhaja iz spisovnih podatkov (vpogled v l. št. 5-38 spisa), pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da predloženi seznam izvršilnih naslovov dolžniku ni bil nikoli vročen pa ob dejstvu, da iz določb ZDavP-2 ne izhaja, da bi seznam izvršilnih naslovov moral biti dolžniku vročen, na zaključek o obstoju izvršilnega naslova ne more vplivati. Na tem mestu je pojasniti, da seznam izvršilnih naslovov ni odločba v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, pač pa gre le za dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - blodnjavost - ogroženost življenja - ogroženost zdravja
Bolezen je pri udeležencu v akutnem zagonu in v celoti obvladuje njegovo ravnanje. Ukinjen je stik z resničnostjo, v posledici česar je hudo motena njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
Vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja, saj v tej fazi bolezni, do katere je udeleženec povsem nekritičen, zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali zdravljenje z nadzorovano obravnavo, vezano na sodelovanje udeleženca, ne bi bilo učinkovito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037910
ZPP člen 189, 189/4. ZNP-1 člen 25, 26, 42.
zavrženje predloga - sprememba sodne poravnave - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - sprememba dogovora o preživnini za mladoletnega otroka - litispendenca - učinek litispendence - obstoj pravde - umik predloga - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - nadaljevanje postopka na predlog stranke - predlog za začasno odredbo
V skladu z določbo 25. člena ZNP-1 lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Vendar pa lahko vsak udeleženec v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. V postopku, ki se lahko začne po uradni dolžnosti, pa sodišče kljub umiku postopek nadaljuje, če so za to podani razlogi (26. člen ZNP-1).
Toženka soprispevka na prvi stopnji sojenja ni konkretizirano uveljavljala in celo v pritožbi ne pojasni, kakšen naj bi bil po njeno tožnikov soprispevek k nastali nesreči. Že navedeno zadošča za zaključek, da so njeni pritožbeni očitki v smeri tožnikovega soprispevka neutemeljeni. Tožnikov padec je posledica nesaniranega (nezavarovanega) in neoznačenega praga, to je dejstva, da zavarovanec ni poskrbel za varne pohodne površine za zaposlene in druge uporabnike stavbe, pri čemer je pravilna, logična in življenjska presoja sodišča prve stopnje v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tožnik je hitel zaradi opravičljivih razlogov, to je zaradi delavke zavarovanca toženke, in ob dejstvu, da se (upoštevaje delovni proces) od delavcev pričakuje skrbno opravljanje svojega dela (glej razloge iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), kar oboje toženka v svoji pritožbi povsem spregleda.
zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - odstranitev premičnih stvari - motenje posesti
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da predlagatelja nista izkazala z verjetnostjo potrebnega pogoja, to je nastanka težko nadomestljive škode.
Pravno odločilna pa je ugotovitev, da sta tožnika sama zatrjevala, da imata po nepremičnini parc. št. 198/30 do svojih nepremičnin omogočen dostop peš, torej je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne držijo njune trditve, da jima je toženec popolnoma preprečil, oziroma jima onemogočil dostop do njunih nepremičnin.
ZIZ člen 9, 9/3. URS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva - prekluzivni pritožbeni rok - zavrženje prepozne pritožbe
Pritožbeno sodišče ob presoji tretjega odstavka 9. člena ZIZ ocenjuje, da gre zgolj za določitev načina uresničevanja pravice do pritožbe in ne za njeno omejitev, saj izpostavljena ureditev na samo vsebino procesne pravice do pritožbe ne učinkuje tako, da dolžnik ne bi več mogel biti nosilec pravice do pravnega sredstva, da mu pravno sredstvo ne bi bilo zagotovljeno ali da z njim ne bi mogel učinkovito braniti svojih pravic. Ker pa od stranke izvršilnega postopka ni nerazumno zahtevati, da pravno sredstvo vloži v 8 dnevnem roku, saj je v izvršilnem postopku poudarjeno načelo hitrosti (prvi odstavek 11. člena ZIZ), tudi takojšnje zavrženje prepozne pritožbe ni nerazumno, zlasti ob dejstvu, da mora stranka na prekluzivnost pritožbenega roka oziroma na takojšnje zavrženje pritožbe v primeru zamude pritožbenega roka, biti opozorjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (šesti odstavek 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).
DZ člen 141, 141/2, 163, 164. ZZZDR člen 106, 106/2.
ureditev stikov otroka s staršem - določitev preživnine - preživninske potrebe otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - preživninske zmožnosti staršev - brezposelnost - odločanje v mejah zahtevka - izvajanje stikov - osebni stiki z otrokom - nadzorovani stiki - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - začasna odredba o stikih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem
Brez pomena je okoliščina, da je predlagateljica na centru za socialno delo soglašala, da bi preživnina znašala 150,00 EUR, saj je sodišče bilo dolžno odločiti o višini preživnine v mejah predlagateljičinega zahtevka v višini 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka.
Center za socialno delo je predlagal, da se 5 stikov izvede pod njegovim nadzorom, ker bo treba nasprotnega udeleženca usmerjati in voditi pri ponovni vzpostavitvi ustreznega odnosa z otrokoma. V takšnih okoliščinah bi moralo sodišče najprej odločiti, da se s strani centra za socialno delo predlagani stiki pod nadzorom uredijo z začasno odredbo na podlagi 163. člena DZ.
Toženec se zmotno zavzema za zaključek, da je tožnica s tem, ko se je (po mnenju toženca dogovorno) izselila iz hiše prostovoljno opustila posest. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje o nevzdržnih razmerah, ki temeljijo predvsem na trditvah in izpovedbi tožnice in ki jih toženec s sklicevanjem na siceršnja dogovarjanja med pravdnima strankama oziroma z nekakšnim lastnim videnjem le tožničinih ravnanj (npr. odselitvijo in strinjanjem z izplačilom) ne izpodbije. Odselitev iz razloga nevzdržnih razmer je vedno subjektivna odločitev, zato ni jasno, kaj želi pritožba doseči z obširnim polemiziranjem v tej smeri, ki mu ni mogoče slediti. Tudi sicer je zmotno pritožbeno zavzemanje, da je (so)posest stanovanjske hiše možna le s celovitim izvajanjem vseh stanovanjskih potreb.
Tožnica ni prostovoljno prenehala izvrševati dejanske oblasti nad stvarjo, ampak jo je do motilnega ravnanja celo izvrševala v obsegu, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki že samo po sebi zadošča za utemeljenost zahtevka za posestno varstvo.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Upnik svoje zaznave o domnevno spornih materinih ravnanjih gradi predvsem na tem, kar mu je povedal šestletni sin. Navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje za sklepanje o otrokovi neposredni in akutni ogroženosti, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 443, 443/1, 451, 452, 452/3, 452/4. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - povrnitev materialne škode - višina škode - restitucija - civilni delikt - odstranitev dreves - lesna masa - trditveno in dokazno breme
Tožnik ni podal trditev o restituciji, temveč o denarni odškodnini za uničeno stvar; zato sodišče prve stopnje stroškov restitucije ne bi smelo prisoditi. Gre za drugo obliko škode, drug način odmene premoženjskega prikrajšanja in ne za vprašanje, ali je tožnik podal zadosti trditev o posameznih postavkah škode. V odškodninskih zahtevkih mora trditvena podlaga tožnika obsegati vse postavke t. i. civilnega delikta (nedopustno škodno dejstvo, škoda, vzročna zveza in protipravnost), pri čemer je tožnik kot škodo, katere povračilo zahteva, zatrjeval izgubo lesne mase polomljenih dreves.