ZFPPIPP člen 121, 121/1, 235, 239. ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 142/3.
začetek stečajnega postopka - vročanje v stečajnem postopku - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka
Predlog za začetek postopka osebnega stečaja je po svojih značilnostih podoben tožbi, zato se ga mora vročiti osebno stranki.
Glede na zakonska določila ni pomembno, ali je dolžnik sam podpisal vročilnico ali ne. Če pisanja, ki je bilo pravilno vročeno, ni prebral, pa to na njegov položaj ne vpliva. Pomembno je, da se ima stranka postopka možnost seznaniti s sodnim pisanjem in te možnosti, ki jo je imel, dolžnik pač ni izkoristil.
Upniku, ki ima svojo terjatev zavarovano, zakon ne preprečuje, da bi do poplačila prišel v postopku osebnega stečaja. Zakon mu daje na razpolago poplačilo tako v izvršbi kot tudi v stečajnem postopku. Ob tem je upnik z izvršbo že poskusil in z njo prišel le do delnega poplačila, čeprav izvršilni postopek teče že od leta 2013. Ker njegova terjatev še ni bila v celoti plačana, mu dolžnik nepravilno očita, da nima podanega niti ekonomskega interesa v tem postopku.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila taks v drugem postopku - občutno zmanjšanje sredstev - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - premoženjsko stanje - vrednost vozila - upoštevanje nepremičnega premoženja
Tožnik ima takšno pokojnino, da skupaj z ženino pokojnino ne presega višine dvakratnika minimalnega dohodka. Vendar ima toliko nepremičnin, v katerih ne živi, ki pa močno presegajo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka po ZUPJS. Tožnikove nepremičnine pa so brez hiše, v katerih živi, vredne 12-krat več, kot je ta minimalni znesek. Zato je sodišče pravilno ugodilo predlogu za obročno plačilo, predlog za popolno oprostitev plačila sodne takse pa je zavrnilo.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - zaposlovanje na črno - kršitev temeljnih pravic delavcev
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da opisani kaznivi dejanji predstavljata tudi kaznivi dejanji proti premoženju, čeprav predvsem varujeta položaj delavca. Namen zaposlovanja na črno je ravno neplačevanje prispevkov, s čimer si podjetnik tudi znižuje stroške in s tem pridobiva protipravno premoženjsko korist.
Višje sodišče pa k razlogom sodišča prve stopnje še dodaja, da imata kaznivi dejanji, za kateri je bil dolžnik obsojen, tudi pomembne elemente kaznivih dejanj proti gospodarstvu.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - sklep sodišča - pogoji za pridržanje - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - ogrožanje zdravja in premoženja - obstoj milejšega ukrepa
Po določbi 53. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena omenjenega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena omenjenega zakona. Pogoji iz 39. člena ZDZdr morajo biti podani kumulativno.
Iz zgoraj navedenih okoliščin jasno izhaja, da se je obdolženec očitno izmikal sojenju v obravnavani zadevi. Nobenega predloga pa ni bilo v smeri, da bi sodišče prve stopnje poseglo po ukrepih za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v postopku (pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi, evropski nalog za prijetje in predajo). Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da ni mogoče šteti, da je bil obdolženec nedosegljiv za sojenje. Zato v obravnavani zadevi do zadržanja zastaranja ni prišlo.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Upnik svoje zaznave o domnevno spornih materinih ravnanjih gradi predvsem na tem, kar mu je povedal šestletni sin. Navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje za sklepanje o otrokovi neposredni in akutni ogroženosti, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.
DZ člen 141, 141/2, 163, 164. ZZZDR člen 106, 106/2.
ureditev stikov otroka s staršem - določitev preživnine - preživninske potrebe otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - preživninske zmožnosti staršev - brezposelnost - odločanje v mejah zahtevka - izvajanje stikov - osebni stiki z otrokom - nadzorovani stiki - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - začasna odredba o stikih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem
Brez pomena je okoliščina, da je predlagateljica na centru za socialno delo soglašala, da bi preživnina znašala 150,00 EUR, saj je sodišče bilo dolžno odločiti o višini preživnine v mejah predlagateljičinega zahtevka v višini 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka.
Center za socialno delo je predlagal, da se 5 stikov izvede pod njegovim nadzorom, ker bo treba nasprotnega udeleženca usmerjati in voditi pri ponovni vzpostavitvi ustreznega odnosa z otrokoma. V takšnih okoliščinah bi moralo sodišče najprej odločiti, da se s strani centra za socialno delo predlagani stiki pod nadzorom uredijo z začasno odredbo na podlagi 163. člena DZ.
ZZZDR člen 12, 44, 50, 81, 81/1, 81a, 81a/3, 82a. DZ člen 290, 290/1. ZSVarPre člen 6, 6/2. ZUPJS člen 4, 12, 12/4.
določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - višina preživnine za zakonca - rok za vložitev tožbe - razpad zunajzakonske skupnosti - dokazna ocena - nezaposlenost zakonca - gospodinjska dela - zdravstvene težave - težje zaposljiva oseba - presoja nevzdržnosti zakonske zveze - alkoholizem - zmožnosti preživljalca - denarna socialna pomoč
Preživljanje po drugem zunajzakonskem partnerju izhaja iz medsebojne solidarnosti partnerjev, po svoji naravi je subsidiarno in se zagotavlja le, če je dejansko potrebno. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je v obravnavanem primeru potrebno, pravilno pa je tudi ugotovljen njegov potreben obseg.
Razpada dolgo trajajoče skupnosti (več kot 30 let) ni mogoče vezati na natančno določen datum. Obema zunajzakonskima partnerjema mora biti jasno, da je prišlo do razpada njune skupnosti.
Glede na ugotovljene okoliščine, da je tožnica ves čas zunajzakonske skupnosti gospodinjila in praktično ni bila zaposlena, da je stara 58 let, zgolj z osnovnošolsko izobrazbo, da jo navedeni okoliščini postavljata v kategorijo težje zaposljivih oseb in upoštevajoč njeno zdravstveno stanje, je pravilen zaključek, da tožnica nima realnih možnostih pridobivanja finančnih sredstev z redno zaposlitvijo. Hkrati je pravilno upoštevano, da nekaj finančnih sredstev tožnica vseeno lahko tudi sama zasluži.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - blodnjavost - ogroženost življenja - ogroženost zdravja
Bolezen je pri udeležencu v akutnem zagonu in v celoti obvladuje njegovo ravnanje. Ukinjen je stik z resničnostjo, v posledici česar je hudo motena njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
Vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja, saj v tej fazi bolezni, do katere je udeleženec povsem nekritičen, zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali zdravljenje z nadzorovano obravnavo, vezano na sodelovanje udeleženca, ne bi bilo učinkovito.
ugovor zoper sklep o izvršbi - višina terjatve - trditveno breme - prenehanje terjatve
V konkretnem primeru, ko gre za izvršbo na podlagi izvršilnih naslovov, upnik pa je že v predlogu za izvršbo višino svoje terjatve natančno, jasno in razčlenjeno pojasnil, nosi dokazno breme glede ugovornih navedb, da je upnik izterjevano terjatev že dobil poplačano, dolžnik. Vsled navedenemu pritožba zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da dolga iz naslova kredita ne more biti, ker so se obroki redno odplačevali preko upravne izplačilne prepovedi, z listinskimi dokazi podprte ugotovitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.
ZPP člen 443, 443/1, 451, 452, 452/3, 452/4. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - povrnitev materialne škode - višina škode - restitucija - civilni delikt - odstranitev dreves - lesna masa - trditveno in dokazno breme
Tožnik ni podal trditev o restituciji, temveč o denarni odškodnini za uničeno stvar; zato sodišče prve stopnje stroškov restitucije ne bi smelo prisoditi. Gre za drugo obliko škode, drug način odmene premoženjskega prikrajšanja in ne za vprašanje, ali je tožnik podal zadosti trditev o posameznih postavkah škode. V odškodninskih zahtevkih mora trditvena podlaga tožnika obsegati vse postavke t. i. civilnega delikta (nedopustno škodno dejstvo, škoda, vzročna zveza in protipravnost), pri čemer je tožnik kot škodo, katere povračilo zahteva, zatrjeval izgubo lesne mase polomljenih dreves.
Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije (2009) člen 23, 30. OZ člen 855.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevoz blaga - špedicijska pogodba - obveznosti špediterja - sprememba naslova
Špediter ne odgovarja za nepravilnost ali pomanjkljivost listin, ki jih je sam izpolnil na podlagi netočnih podatkov, ki mu jih je posredoval naročitelj ali oseba, ki jo je ta za to pooblastil.
zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - odstranitev premičnih stvari - motenje posesti
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da predlagatelja nista izkazala z verjetnostjo potrebnega pogoja, to je nastanka težko nadomestljive škode.
Pravno odločilna pa je ugotovitev, da sta tožnika sama zatrjevala, da imata po nepremičnini parc. št. 198/30 do svojih nepremičnin omogočen dostop peš, torej je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne držijo njune trditve, da jima je toženec popolnoma preprečil, oziroma jima onemogočil dostop do njunih nepremičnin.
nasilje - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazna ocena
Nasprotni udeleženec ne pojasni, katera dejanja predlagateljice naj bi kazala, da se ni počutila ogrožene s strani nasprotnega udeleženca. Nasprotno kaže že okoliščina, da je predlagateljica z otrokom skrivaj pobegnila z doma nasprotnega udeleženca in se potem zatekla v varno hišo, kar potrjuje, da se ga je bala, saj ji nasprotni udeleženec ni dopustil, da bi od njega odšla skupaj z njenim sinom.
ZDen člen 88. OZ-UPB1 člen 86. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1.
denacionalizacija - razpolaganje s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ovire za vračilo v naravi - dobrovernost - ničnost prodajne pogodbe
Da denacionalizacija zaradi zakonskih ovir ni možna v obliki vračila v naravi, je lastno in neutemeljeno oziroma v tej pravdi neupoštevno mnenje pritožnikov, ki mu sodišče prve stopnje, pravilno in utemeljeno ni sledilo. Podobno velja glede sklicevanja na dobrovernost, ki v predmetni zadevi ni odločilna (glej npr. odločbi VS RS II Ips 331/2006 in II Ips 75/2015 ter številne druge). Morebitna dobrovernost tožencev ne vpliva na veljavnost izpodbijanih pravnih poslov. Pravni posli so namreč absolutno nični, to je nični zaradi nedopustnosti predmeta razpolaganja. V takšnih primerih tudi do nedopustnega posega v ustavne pravice tožencev (v lastninsko pravico tožencev) ni prišlo. Prva toženka, zavezanka za vračilo, in preostali toženci so namreč s predmetnimi nepremičninami razpolagali v nasprotju s prepovedjo iz 88. člena ZDen, pri čemer bi dopustitev takšnih razpolaganj pomenila zlorabo prava.
ZIZ člen 9, 9/3. URS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva - prekluzivni pritožbeni rok - zavrženje prepozne pritožbe
Pritožbeno sodišče ob presoji tretjega odstavka 9. člena ZIZ ocenjuje, da gre zgolj za določitev načina uresničevanja pravice do pritožbe in ne za njeno omejitev, saj izpostavljena ureditev na samo vsebino procesne pravice do pritožbe ne učinkuje tako, da dolžnik ne bi več mogel biti nosilec pravice do pravnega sredstva, da mu pravno sredstvo ne bi bilo zagotovljeno ali da z njim ne bi mogel učinkovito braniti svojih pravic. Ker pa od stranke izvršilnega postopka ni nerazumno zahtevati, da pravno sredstvo vloži v 8 dnevnem roku, saj je v izvršilnem postopku poudarjeno načelo hitrosti (prvi odstavek 11. člena ZIZ), tudi takojšnje zavrženje prepozne pritožbe ni nerazumno, zlasti ob dejstvu, da mora stranka na prekluzivnost pritožbenega roka oziroma na takojšnje zavrženje pritožbe v primeru zamude pritožbenega roka, biti opozorjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (šesti odstavek 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).
Toženka soprispevka na prvi stopnji sojenja ni konkretizirano uveljavljala in celo v pritožbi ne pojasni, kakšen naj bi bil po njeno tožnikov soprispevek k nastali nesreči. Že navedeno zadošča za zaključek, da so njeni pritožbeni očitki v smeri tožnikovega soprispevka neutemeljeni. Tožnikov padec je posledica nesaniranega (nezavarovanega) in neoznačenega praga, to je dejstva, da zavarovanec ni poskrbel za varne pohodne površine za zaposlene in druge uporabnike stavbe, pri čemer je pravilna, logična in življenjska presoja sodišča prve stopnje v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tožnik je hitel zaradi opravičljivih razlogov, to je zaradi delavke zavarovanca toženke, in ob dejstvu, da se (upoštevaje delovni proces) od delavcev pričakuje skrbno opravljanje svojega dela (glej razloge iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), kar oboje toženka v svoji pritožbi povsem spregleda.
Toženec se zmotno zavzema za zaključek, da je tožnica s tem, ko se je (po mnenju toženca dogovorno) izselila iz hiše prostovoljno opustila posest. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje o nevzdržnih razmerah, ki temeljijo predvsem na trditvah in izpovedbi tožnice in ki jih toženec s sklicevanjem na siceršnja dogovarjanja med pravdnima strankama oziroma z nekakšnim lastnim videnjem le tožničinih ravnanj (npr. odselitvijo in strinjanjem z izplačilom) ne izpodbije. Odselitev iz razloga nevzdržnih razmer je vedno subjektivna odločitev, zato ni jasno, kaj želi pritožba doseči z obširnim polemiziranjem v tej smeri, ki mu ni mogoče slediti. Tudi sicer je zmotno pritožbeno zavzemanje, da je (so)posest stanovanjske hiše možna le s celovitim izvajanjem vseh stanovanjskih potreb.
Tožnica ni prostovoljno prenehala izvrševati dejanske oblasti nad stvarjo, ampak jo je do motilnega ravnanja celo izvrševala v obsegu, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki že samo po sebi zadošča za utemeljenost zahtevka za posestno varstvo.