ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Po prvem odstavku 3. člena ZST-1 mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki jo je v konkretnem primeru vložila tožnica, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
SPZ člen 69, 70, 70/3. ZIZ člen 270, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
sečnja - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - začasna odredba - redno upravljanje solastne stvari - odlog delitve solastne stvari - obstoj škode - izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika - regulacijska začasna odredba
Škoda za lastnika, ki s sečnjo ne soglaša, je praviloma vedno večja od škode, ki bi lahko nastala tistemu, ki takšno sečnjo opravlja (17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 24. 6. 2020). Pri tem pa je sodišče prve stopnje upoštevalo, da ni mogoče prepovedati kakršnegakoli posega in sečnje, ampak le tisto, ki je dovoljeno zaradi bolezni, gliv, vetra in insektov.
pregled in prepisovanje kazenskih spisov - upravičen interes - status oškodovanca
Presojo v smislu "škode interesom procesnega udeleženca" je v tem postopku potrebno razlagati in vezati na konkretno obravnavan kazenski postopek, ne pa tudi na druge postopke, v katerih lahko tudi v drugačni vlogi nastopa posamezen procesni udeleženec iz obravnavane zadeve.
Pritožnik pravilno zatrjuje, da ugoditev predmetni prošnji za pregled in prepis kazenskega spisa v ničemer ne vpliva na potek konkretnega kazenskega postopka in na noben način ne posega v pravice in interese drugega oškodovanca v tem postopku.
Neuspešen je tisti rubež, pri katerem se ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Ni pa neuspešen rubež, ki ga izvršitelj ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti ali ker stvari ni na naslovu, ki ga je navedel upnik - v tem primeru gre za neizveden rubež.
URS člen 22. ZIZ člen 38, 38/5. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZPP člen 337, 337/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/6.
sklep o zavarovanju - izvršilni naslov - oblika izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov - upnik - pravica do sodelovanja v postopku - ugovor dolžnika - ugovor zoper sklep o zavarovanju - neutemeljen ugovor - izvršilni stroški - sklep o stroških - stroški odgovora na ugovor
Da je materialno pravo sodišče dolžno že samo upoštevati, še ne pomeni, da upnik ni upravičen do stroškov, ki jih je imel z odgovorom na neutemeljen ugovor, ki ga je vložil po pozivu sodišča.
Glede na to, da je bil predmet suma kaznive dejavnosti odložena torba z neznano vsebino, se je sum vsekakor razširil tudi na osebo, ki je to torbo prevzela na kraju, kjer je bila odložena, torej na obtoženega J. B. Policista sta torej imela vso podlago za ugotavljanje identitete J. B. v skladu s 4. alinejo prvega odstavka 40. člena ZNPPol, saj so vse zgoraj opisane okoliščine utemeljeno vzbudile pri njiju sum, da se izvršuje kaznivo dejanje.
Zgolj zaradi parcelacije, za katero sta se stranki celo dogovorili v izvršilnem naslovu, izvršilni naslov še ni postal neizvršljiv. Obveznost iz izvršilnega naslova zaradi parcelacije namreč nikakor ni postala nedoločljiva, saj je še vedno mogoče ugotoviti, na kateri lokaciji mora dolžnik opraviti dela iz sodne poravnave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00036923
Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2.
stroški zastopanja z zagovornikom - odvetniški stroški - stroški zagovornika - obvezna razlaga odvetniške tarife - vezanost sodišča na mnenje
Aktualna in usklajena sodna praksa višjih sodišč v Republiki Sloveniji na kazenskopravnem področju zavzema stališče, da sodišča niso vezana na obvezne razlage in pojasnila posameznih določb OT, ki jih je sprejel Upravni odbor OZS, saj sodišča zavezujejo le Ustava in zakoni, podlage, ki jih je pritožnik izpostavlja, pa imajo značaj podzakonskega predpisa.
Tako se v pogojni obsodbi obtoženemu D. L. določeni kazni devet mesecev zapora in preizkusni dobi dveh let ter v preizkusni dobi enega leta, določeni v pogojni obsodbi izrečeni obtoženemu Ž. P., po presoji pritožbenega sodišča, v zadostni meri odraža teža kaznivega dejanja, prav tako pa tudi v pritožbi izpostavljena stopnja krivde obeh obtožencev. Zato je sodišče druge stopnje prepričano, da bosta obtožencema izrečeni kazenski sankciji zadostili vsem smotrom kazenskopravnega varstva. Tako niso podani razlogi za spremembo izpodbijane sodbe v škodo obtožencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037954
ZPP člen 337, 337/1, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - nedopustne pritožbene novote - zavarovalno razmerje - zavarovalna premija - plačilo nadomestila - popravilo avtomobila - motorno vozilo - premoženjska škoda
V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00036591
OZ člen 69. ZPP člen 212, 214, 214/1, 214/2.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - pasivna stvarna legitimacija - zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje - pooblastilo za sklenitev pogodbe - priznana dejstva - trditveno in dokazno breme
Na toženi stranki je trditveno (in dokazno) breme, da je bil zakoniti zastopnik edini upravičen za sklepanje zavarovalnih pogodb pri toženi stranki, oziroma da oseba, ki je pri toženi stranki vodila vozni park, za podpis pogodb ni imela pooblastila, oziroma da ta oseba pogodb ni podpisala.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravica do spoštovanja doma - izselitev iz nepremičnine - nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete
Iz Odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-171/16 ne izhaja, da bi bil vsakdo že zato, ker gre za stresni dogodek, upravičen do odloga izvršbe na njegov dom, ampak sodišče mora odločiti o predlogu za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom tako, da ob upoštevanju vseh okoliščin primera doseže pravično ravnotežje med interesi upnika in dolžnika.
Sodišče druge stopnje ne zanemarja občutljivosti zadeve in razume, da je prisilna izselitev iz doma stresen dogodek, vendar je vsakdo, ki mu je s pravnomočno odločbo naložena izselitev in izpraznitev doma, dolžan z ustrezno mero skrbnosti aktivno poiskati drugo prebivališče. Če sam tega ne zmore zaradi socialne stiske, je dolžan to storiti ob pomoči centra za socialno delo ali sorodne socialne institucije. Navedene aktivnosti dolžnik ni zatrjeval, niti morebitne neuspešnosti iskanja novega doma in razlogov zanjo. Dolžnik ni navedel, da je v brezizhodni stiski in nima kam kljub svojemu ustreznemu prizadevanju. Niti ni navedel morebitnega slabega zdravstvenega stanja, zaradi česar bi invazivnost prisilne izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki je dom, lahko takšno slabo zdravstveno stanje še dodatno bistveno poslabšala, kar je ustavno sodišče opredelilo kot pomemben vidik presoje. Glede na pojasnjeno obstoječe procesno gradivo sodišče prve stopnje pravilno ni dalo prednosti dolžniku pred upnikovo pravico do izvršbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - kriterij obrazloženosti - opredelitev zahteve za povrnitev stroškov
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je poenostavljen avtomatiziran postopek, v katerem so zahteve glede obrazloženosti omiljene. Tako mora biti sklep o izvršbi obrazložen le, če sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne. Sodišče v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine le še navede, da je bil sklep izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in da sodišče ni preverilo resničnosti njihove vsebine. Omiljena zakonska zahteva po obrazloženosti in poenostavitev postopka pa se odražata tudi pri presoji zahteve po opredelitvi stroškov v predlogu za izvršbo.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZPSVIKOB člen 25, 45.
prekinitev in nadaljevanje postopka - predhodno vprašanje
Sodišče lahko svojo odločitev o čakanju na rešitev predhodnega vprašanja naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če (zgolj) situacijo drugače oceni.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila taks v drugem postopku - občutno zmanjšanje sredstev - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - premoženjsko stanje - vrednost vozila - upoštevanje nepremičnega premoženja
Tožnik ima takšno pokojnino, da skupaj z ženino pokojnino ne presega višine dvakratnika minimalnega dohodka. Vendar ima toliko nepremičnin, v katerih ne živi, ki pa močno presegajo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka po ZUPJS. Tožnikove nepremičnine pa so brez hiše, v katerih živi, vredne 12-krat več, kot je ta minimalni znesek. Zato je sodišče pravilno ugodilo predlogu za obročno plačilo, predlog za popolno oprostitev plačila sodne takse pa je zavrnilo.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - sklep sodišča - pogoji za pridržanje - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - ogrožanje zdravja in premoženja - obstoj milejšega ukrepa
Po določbi 53. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena omenjenega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena omenjenega zakona. Pogoji iz 39. člena ZDZdr morajo biti podani kumulativno.
stečaj zapuščine - postopek stečaja zapuščine - namen postopka stečaja zapuščine - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - aktivna legitimacija - pogoji za začetek postopka - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - položaj dediča - domneva insolventnosti
Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, zato imajo procesno legitimacijo za pritožbo proti temu sklepu tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka.
Če so dediči prevzeli (sprejeli) dediščino, premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti (zapuščina), ne preidejo v stečajno maso v stečaju zapuščine, saj so njihovi imetniki že postali dediči, ki so sprejeli dediščino. A v takem primeru vključuje stečajna masa obligacijske (denarne) terjatve zapustnikovih upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove obveznosti po 142. členu ZD in denarna plačila, ki jih upravitelj izterja od zapustnikovih dedičev z uveljavitvijo teh terjatev. Zato zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikov upnikov z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) od posameznega zapustnikovega dediča in hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev.
Da bi morali biti v primeru predloga za začetek stečaja le vsi dediči skupaj njegovi predlagatelji, iz zakona ne izhaja. Kaj takega pa ni mogoče zaključiti niti glede na naravo in namen postopka stečaja zapuščine. Položaj predlagateljev stečajnega postopka v tem primeru tudi smiselno ne ustreza položaju enotnih sospornikov, saj bi bila zaradi dediča, ki noče vložiti predloga, drugim dedičem tako odvzeta zakonita pravica do končne ureditve zapustnikovega premoženjskega položaja, kar glede na verjetno izkazanost obstoja dolgov v konkretnem primeru vpliva tudi na premoženjski položaj vsakega posameznega dediča, ki se dedovanju ni odpovedal.
Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, kar zajema tudi vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je tako v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 235, 239. ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 142/3.
začetek stečajnega postopka - vročanje v stečajnem postopku - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka
Predlog za začetek postopka osebnega stečaja je po svojih značilnostih podoben tožbi, zato se ga mora vročiti osebno stranki.
Glede na zakonska določila ni pomembno, ali je dolžnik sam podpisal vročilnico ali ne. Če pisanja, ki je bilo pravilno vročeno, ni prebral, pa to na njegov položaj ne vpliva. Pomembno je, da se ima stranka postopka možnost seznaniti s sodnim pisanjem in te možnosti, ki jo je imel, dolžnik pač ni izkoristil.
Upniku, ki ima svojo terjatev zavarovano, zakon ne preprečuje, da bi do poplačila prišel v postopku osebnega stečaja. Zakon mu daje na razpolago poplačilo tako v izvršbi kot tudi v stečajnem postopku. Ob tem je upnik z izvršbo že poskusil in z njo prišel le do delnega poplačila, čeprav izvršilni postopek teče že od leta 2013. Ker njegova terjatev še ni bila v celoti plačana, mu dolžnik nepravilno očita, da nima podanega niti ekonomskega interesa v tem postopku.