ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Predpisane takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki jo je v konkretnem primeru vložila tožnica, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00036923
Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2.
stroški zastopanja z zagovornikom - odvetniški stroški - stroški zagovornika - obvezna razlaga odvetniške tarife - vezanost sodišča na mnenje
Aktualna in usklajena sodna praksa višjih sodišč v Republiki Sloveniji na kazenskopravnem področju zavzema stališče, da sodišča niso vezana na obvezne razlage in pojasnila posameznih določb OT, ki jih je sprejel Upravni odbor OZS, saj sodišča zavezujejo le Ustava in zakoni, podlage, ki jih je pritožnik izpostavlja, pa imajo značaj podzakonskega predpisa.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Po prvem odstavku 3. člena ZST-1 mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki so jo v konkretnem primeru vložili obe tožnici in tožnik, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njihovega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
Zgolj zaradi parcelacije, za katero sta se stranki celo dogovorili v izvršilnem naslovu, izvršilni naslov še ni postal neizvršljiv. Obveznost iz izvršilnega naslova zaradi parcelacije namreč nikakor ni postala nedoločljiva, saj je še vedno mogoče ugotoviti, na kateri lokaciji mora dolžnik opraviti dela iz sodne poravnave.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - tožeča stranka - breme državnega proračuna - plačilo sodne takse iz stečajne mase - nastanek taksne obveznosti za tožbo - vložitev tožbe - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - pravni interes za pritožbo
Po prvem odstavku 3. člena ZST-1 mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki jo je v konkretnem primeru vložila tožnica, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 488, 488/1.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporna dejstva - priznana dejstva - prerekanje dejstev - ugovor zoper sklep o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi prerekala dospelost računov, z navedbo konkretnih datumov in v dokaz predlagala zaslišanje zakonitih zastopnikov obeh pravdnih strank. Zgolj to, da tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke (dopolnitev tožbe), še ne pomeni, da so dejstva, ki se nanašajo na zapadlost računov oz. podaljšanje roka plačila, postala nesporna v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP. Stranki ni potrebno večkrat zanikati istih navedb, če je to predhodno že storila. Ker je sodišče izdalo sodbo brez opravljenega naroka za glavno obravnavo in posledično ni izvedlo predlaganih dokazov tožene stranke, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
ZKP člen 167, 167/1, 167/2, 169, 169/7. KZ-1 člen 38, 240, 245.
utemeljen sum - preiskava - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zavrnitev zahteve za preiskavo
Senat sodišča prve stopnje je po ponovni proučitvi zahteve za preiskavo in njene dopolnitve ter vsega relevantnega zbranega dokaznega gradiva utemeljeno zavrnil zahtevo za preiskavo glede vseh osumljencem očitanih kaznivih dejanj.
Glede na to, da je bil predmet suma kaznive dejavnosti odložena torba z neznano vsebino, se je sum vsekakor razširil tudi na osebo, ki je to torbo prevzela na kraju, kjer je bila odložena, torej na obtoženega J. B. Policista sta torej imela vso podlago za ugotavljanje identitete J. B. v skladu s 4. alinejo prvega odstavka 40. člena ZNPPol, saj so vse zgoraj opisane okoliščine utemeljeno vzbudile pri njiju sum, da se izvršuje kaznivo dejanje.
izvršba na podlagi verodostojne listine - kriterij obrazloženosti - opredelitev zahteve za povrnitev stroškov
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je poenostavljen avtomatiziran postopek, v katerem so zahteve glede obrazloženosti omiljene. Tako mora biti sklep o izvršbi obrazložen le, če sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne. Sodišče v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine le še navede, da je bil sklep izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in da sodišče ni preverilo resničnosti njihove vsebine. Omiljena zakonska zahteva po obrazloženosti in poenostavitev postopka pa se odražata tudi pri presoji zahteve po opredelitvi stroškov v predlogu za izvršbo.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravica do spoštovanja doma - izselitev iz nepremičnine - nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete
Iz Odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-171/16 ne izhaja, da bi bil vsakdo že zato, ker gre za stresni dogodek, upravičen do odloga izvršbe na njegov dom, ampak sodišče mora odločiti o predlogu za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom tako, da ob upoštevanju vseh okoliščin primera doseže pravično ravnotežje med interesi upnika in dolžnika.
Sodišče druge stopnje ne zanemarja občutljivosti zadeve in razume, da je prisilna izselitev iz doma stresen dogodek, vendar je vsakdo, ki mu je s pravnomočno odločbo naložena izselitev in izpraznitev doma, dolžan z ustrezno mero skrbnosti aktivno poiskati drugo prebivališče. Če sam tega ne zmore zaradi socialne stiske, je dolžan to storiti ob pomoči centra za socialno delo ali sorodne socialne institucije. Navedene aktivnosti dolžnik ni zatrjeval, niti morebitne neuspešnosti iskanja novega doma in razlogov zanjo. Dolžnik ni navedel, da je v brezizhodni stiski in nima kam kljub svojemu ustreznemu prizadevanju. Niti ni navedel morebitnega slabega zdravstvenega stanja, zaradi česar bi invazivnost prisilne izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki je dom, lahko takšno slabo zdravstveno stanje še dodatno bistveno poslabšala, kar je ustavno sodišče opredelilo kot pomemben vidik presoje. Glede na pojasnjeno obstoječe procesno gradivo sodišče prve stopnje pravilno ni dalo prednosti dolžniku pred upnikovo pravico do izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037954
ZPP člen 337, 337/1, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - nedopustne pritožbene novote - zavarovalno razmerje - zavarovalna premija - plačilo nadomestila - popravilo avtomobila - motorno vozilo - premoženjska škoda
V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00036591
OZ člen 69. ZPP člen 212, 214, 214/1, 214/2.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - pasivna stvarna legitimacija - zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje - pooblastilo za sklenitev pogodbe - priznana dejstva - trditveno in dokazno breme
Na toženi stranki je trditveno (in dokazno) breme, da je bil zakoniti zastopnik edini upravičen za sklepanje zavarovalnih pogodb pri toženi stranki, oziroma da oseba, ki je pri toženi stranki vodila vozni park, za podpis pogodb ni imela pooblastila, oziroma da ta oseba pogodb ni podpisala.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZPSVIKOB člen 25, 45.
prekinitev in nadaljevanje postopka - predhodno vprašanje
Sodišče lahko svojo odločitev o čakanju na rešitev predhodnega vprašanja naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če (zgolj) situacijo drugače oceni.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila taks v drugem postopku - občutno zmanjšanje sredstev - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - premoženjsko stanje - vrednost vozila - upoštevanje nepremičnega premoženja
Tožnik ima takšno pokojnino, da skupaj z ženino pokojnino ne presega višine dvakratnika minimalnega dohodka. Vendar ima toliko nepremičnin, v katerih ne živi, ki pa močno presegajo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka po ZUPJS. Tožnikove nepremičnine pa so brez hiše, v katerih živi, vredne 12-krat več, kot je ta minimalni znesek. Zato je sodišče pravilno ugodilo predlogu za obročno plačilo, predlog za popolno oprostitev plačila sodne takse pa je zavrnilo.
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - začasni zastopnik - legitimacija za vložitev pritožbe - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dolžnost izpolnitve pogodbene obveznosti
Ali je listina, ki je podlaga za izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, verodostojna, je lahko sporno, če dolžnik temu nasprotuje z ugovorom. Toženec je to storil, zato sama listina ni več relevantna, saj se je v pravdnem postopku, ki je zaradi ugovora sledil tej začetni fazi izvršilnega postopka, ugotavljalo obstoj sporne terjatve. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnikova terjatev temelji na pogodbi, po kateri toženec ni plačal tožnikovih storitev inštrukcij, kot se je zavezal. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je toženec terjatev zavezal plačati 21. 11. 2016, zato je bil z naslednjim dnem v zamudi.
ZFPPIPP člen 108, 108/3, 112, 112/2, 112/2-1, 112/9. URS člen 23.
razrešitev upravitelja - začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - uvedba kazenskega postopka - odločba ministra za pravosodje - protiustavnost
Izpodbijani sklep je oprt na deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP, ne pa na drugi odstavek istega člena, v katerem pritožnik vidi protiustavnost. V devetem odstavku se nahaja le navodilo sodišču, kako ukrepati v odprtem insolvenčnem postopku, kadar minister upravitelju izreče ukrep začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah. Na določilo drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP je torej oprta Odločba, ki jo je izdala ministrica, ne pa izpodbijani sklep. Pritožnik je sicer navedel, da je posledično neustavno tudi določilo devetega odstavka 112. člena ZFPPIPP, vendar za tako stališče ni ponudil nobenih razlogov. Protiustavnosti tega določila pa pritožbeno sodišče ne zazna.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - sklep sodišča - pogoji za pridržanje - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - ogrožanje zdravja in premoženja - obstoj milejšega ukrepa
Po določbi 53. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena omenjenega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena omenjenega zakona. Pogoji iz 39. člena ZDZdr morajo biti podani kumulativno.