kršitev osebnostnih pravic - odgovornost države - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - vzročna zveza - vezanost na upravno odločbo - višina odškodnine - kriteriji za odmero odškodnine - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode
Vrhovno sodišče je v primerljivih zadevah, ki obravnavajo izbris iz registra stalnega prebivalstva, sicer že pojasnilo, da je pri presoji obstoja vzročne zveze zahteva, da bi oškodovanec po izbrisu poskrbel za državljanstvo in/ali svoje legalno prebivanje in delo kot tujec, kar mu pred toženkinim protipravnim posegom ni bilo treba, tudi ob upoštevanju oškodovančeve načelne dolžnosti zmanjševati nastalo škodo, pretirana, saj bi oškodovani izbrisani nosil pretežko breme. Vendar, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, dejstvo, da je bil posameznik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, samo po sebi še ne pomeni, da je bil izključen iz trga dela in se ni mogel zaposliti, zato izgubljenega zaslužka ni mogoče obravnavati kot avtomatske in nujne posledice.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00038058
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 9/1-4.
vojak - neizrabljen tedenski počitek - dodatek za nevarne naloge
Bistveno je, da določbe Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznostih, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uredba) ne razlikujejo med pomorskim prestrezanjem v običajnih ali bojnih razmerah, za kar se zavzema pritožba. Prav tako iz določb Uredbe ne izhaja, da se dodatek za naloge pomorskega prestrezanja v območju operacije lahko zniža, če pripadniki naloge pomorskega prestrezanja opravljajo z nekaterimi omejitvami.
Zmotno je stališče pritožbe, da je presoja o tem, ali opravljanje konkretnih nalog na določenem območju v tujini izpolnjuje pogoje za dodelitev višjega dodatka, v izključni pristojnosti ministra za obrambo. Pritožba se v zvezi s tem neutemeljeno zavzema za podobno tolmačenje, kot ga je sodna praksa zavzela npr. glede dodatka za nevarnost na območju delovanja (8. člen Uredbe), in sicer da je odločitev o tem, ali delo na misiji izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka v pristojnosti tožene stranke oziroma ministra, pristojnega za obrambo, ki dodatek določi na predlog Generalštaba SV glede na oceno razmer na območju, na katerem pripadnik SV opravlja naloge. Glede obravnavanega dodatka za nevarne naloge iz 9. člena Uredbe je stališče sodne prakse drugačno ‒ pripadniki so lahko upravičeni do višjega dodatka, če v sodnem postopku izkažejo obstoj dejanskih okoliščin za to (Pdp 230/2020). Pritožba se neutemeljeno sklicuje na zadevo Pdp 386/2019. V tej zadevi pripadnik ni uspel doseči priznanja dodatka za nevarne naloge, ki mu že z odločbo o plači ni bil priznan, zato ne gre za primerljivo zadevo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00036919
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz-1 člen 56, 56/10.
sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni izrek stranske sankcije - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem motornega vozila - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopenjsko sodišče je navedlo jasne in razumne razloge, ki v konkretnem primeru utemeljujejo pričakovanje, da bo izločitev odvzetega motornega vozila iz javnega prometa prispevala k dosegu cilja, to je varnost cestnega prometa, pri čemer je sodišče navedlo razloge za kriterije glede odvzema predmeta po drugem odstavku 25. člena ZP-1. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je bilo predmetno vozilo uporabljeno za storitev prekrška. Poleg tega je iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov v spisu razvidno, da je bil storilec s kar tremi pravnomočnimi sodbami sankcioniran zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja tudi, da je sodišče pretehtalo sorazmerje med posegom v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekrška (lastnice vozila A. A.) in med pravico drugih udeležencev cestnega prometa do varne vožnje, s čimer je spoštovalo odločbo Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS, pa tudi sodbe višjih sodišč, da je potrebno pred posegom v lastninsko pravico kot ustavno zagotovljeno kategorijo opraviti še presojo sorazmernosti. V okviru te presoje pa je sodišče upoštevalo tudi skrbnost lastnice vozila oziroma razmerje med ravnanjem lastnice in kršitvijo zakonodaje.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe o preužitku - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sposobnost za razsojanje - bolezen - preuranjena odločitev - aleatornost pogodbe - neupoštevanje navedb in dokazov - bolezen preživljanca ob sklenitvi pogodbe - objektivna nevarnost
Upnik mora pri obeh vrstah začasnih odredb (denarne in nedenarne terjatve) najprej dokazati verjetnost terjatve. Verjetnost je podana, če so razlogi, ki govore v prid obstoja določenega dejstva, v prednosti pred razlogi, ki govore proti temu. Zato mora biti v prvi fazi postopka proces odločanja fleksibilen. V tej fazi postopka sodišče še ne odloča o glavni stvari, niti ne sme prejudicirati končne odločbe, zato se pogosto ocenjuje le, ali niso tožbene navedbe na prvi pogled take narave, da bi iz njih izhajala popolna neutemeljenost.
V skladu z 272. členom ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če tožnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji. Za izdajo sodne odločbe zadostuje standard verjetnosti in v tej luči je treba izvesti določene dokazne predloge ter jih oceniti, na kar smiselno opozarja tudi pritožba. Prvostopenjsko sodišče se je osredotočilo le na sporno pogodbo o preužitku. Ta pa sama po sebi ne ponudi dovolj podatkov, ki bi služili kot podlaga odločitvi o ugoditvi ali zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Prvostopenjsko sodišče je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni uspel z verjetnostjo izkazati očetove nesposobnosti za razsojanje.
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni uspel z verjetnostjo izkazati, da je sporna pogodba o preužitku nična zaradi odsotnosti elementa aleatornosti, je preuranjen.
Pri odločanju o obstoju preostalih predpostavk za izdajo začasne odredbe mora prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je tožnik dolžan izkazati objektivno nevarnost. Nevarnost utemeljuje resna bojazen, da se bo sedanje stanje spremenilo. Ni treba, da bi se sprememba sedanjega stanja že začela, temveč mora groziti nevarnost v prihodnosti.
spor o pristojnosti - izdaja predhodne odredbe - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Za odločanje v tej zadevi, kot sicer v postopkih zavarovanja s predhodno odredbo, je stvarno in krajevno pristojno izvršilno okrajno sodišče. Tako kot je veljalo pred novelo ZIZ-I.
Določba 8. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki delavcu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih. Ta določba je v celoti upoštevana v tožničini pogodbi o zaposlitvi ter tudi ni v nasprotju z določbo 32. člena ZDR-1, ki določa, da se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, saj je tožničina izhodiščna plača pogodbeno določena.
ZVoz-1 člen 53, 53/3. ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v rehabilitacijskem programu - izbris kazenskih točk - pogoji za izbris kazenskih točk - vožnja pod vplivom alkohola
Določba tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1 o izbrisu 4 kazenskih točk iz evidence kazenskih točk je namenjena imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola dosegel 16 kazenskih točk, pa še ni dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00038681
ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/3, 157. ZKUASP člen 44, 44/5, 45, 45/3. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 346, 347, 352. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
kabelska retransmisija glasbenih del - operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - primerno nadomestilo - avdiovizualno delo - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - običajno plačilo - primerna tarifa - pravna praznina - sklepčnost tožbe - deljiva terjatev - pristojnost sodišča - neenako obravnavanje - zastaranje terjatve - zastaralni rok - neupravičena obogatitev - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - zavrnitev dokaznega predloga - nedobroverni pridobitelj - tek zakonskih zamudnih obresti - stranska terjatev
Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del (le plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV programih, ne pa v TV in RA programih skupaj), ni nesklepčna. Po naravi gre za deljivo terjatev, ki jo tožnik lahko uveljavlja v več postopkih. Takšna je ustaljena sodna praksa.
V postopkih po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije gre za vprašanja, ki zadevajo veljavnost in razlago prava EU, ne za vprašanja o (ne)skladnosti nacionalnega materialnega prava s pravom EU.
Zaradi načela odplačnosti v avtorskem pravu neobstoj veljavne tarife ni razlog za zavrnitev zahtevka. Če tarifa ni določena sporazumno in če je tudi ne določi Svet za avtorsko pravo, mora nastalo pravno praznino zapolniti sodišče. Izbira metodologije za izračun tarife ne more biti odvisna od vsebine razpoložljivega procesnega gradiva. V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev bi bilo, če bi sodišča v sporih med SAZAS in kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Z zavračanjem sklepa o izvršbi je dolžnik zavračal terjatev upnika v sklepu, torej ji je nasprotoval. Zatrjeval je negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To pomeni, da je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
ZPP člen 79, 165, 165/3, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15, 355. SPZ člen 99.
prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna (opustitvena) tožba - poseganje v lastninsko pravico - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti - odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - pasivna legitimacija - dokaz z zaslišanjem strank - relevanten dokaz - neizvedba predlaganega dokaza - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice stranke do izjave - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznano dejstvo - prošnja za preložitev naroka za glavno obravnavo - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Ker je tožena stranka pravočasno predlagala dokaz z zaslišanjem svojega direktorja, in sicer o pravnorelevantnem dejstvu (kdo je postavil panoje na parceli tožeče stranke, saj iz najemne pogodbe izhaja, da je to tretja družba), opustitev zavrnitve tega dokaza in neobrazložitev pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
standard obrazloženosti ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.
Nestrinjanje z izvršbo je pomenilo nasprotovanje terjatvi upnika. Dolžnik je zatrjeval negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037750
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZVoz-1 člen 64.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Utemeljene so pritožbene navedbe, da prekrškov ni storil kot voznik motornega vozila kategorije B, temveč kot voznik motornega vozila kategorije G, zato je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo izpodbijani sklep.
Kljub napačni navedbi kategorije vozila je izpodbijani sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po predpisanem postopku iz prvega odstavka 202.č člena ZP-1, še vedno ustrezen določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039784
OZ člen 131, 171.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 39, 39/3.. ZDR člen 32, 33, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik, ki je bil s strani prve toženke in glavnega izvajalca na gradbišču ustrezno poučen o varnosti in zdravju pri delu, s samovoljnim in nepazljivim ravnanjem obravnavanega dne do višine 50 % soprispeval k nastali škodi (171. člen OZ).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037760
ZP-1 člen 57c, 57c/2, 63, 63/3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost odločbe o prekršku - vložitev pravnega sredstva - zahteva za sodno varstvo - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - plačilo polovične globe za prekršek
Pritožba je s priloženimi dokazili vzbudila dvom o pravilnosti podatkov o pravnomočnosti plačilnih nalogov glede na nedvomno izkazano dejstvo, da je storilec zoper plačilna naloga vložil zahtevi za sodno varstvo, prav tako je zoper sklepa o zavrženju zahteve za sodno varstvo vložil dovoljeno pravno sredstvo, o katerem pa glede na spisovne podatke še ni bilo odločeno.
transformacija - pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Prav tako ni pomembno, da zakon kot razlog ne predvideva ''nadomeščanje delavca, ki nadomešča drugega (trajno) odsotnega delavca.'' Bistveno je, da je bil v obravnavanem primeru formalno in dejansko podan razlog nadomeščanja začasno odsotnega delavca, zaradi česar je bila s tožnico zakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas.
OZ člen 131, 239, 239/2, 240, 246, 768, 768/1. ZPP člen 95. ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/2, 111/3. ZGD-1 člen 253, 265, 266, 266/1, 266/2. ZOdv člen 9, 9/1.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - protipravno ravnanje - mandatna pogodba z odvetnikom - nepredložitev pooblastila za zastopanje - revizijski postopek - trditveno in dokazno breme - delovnopravni spor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Odvetnica, ki bi ji morale biti znane stroge posledice v primeru nepredložitve ustreznega pooblastila (takojšnje zavrženje revizije, brez predhodnega poziva k predložitvi ustreznega pooblastila), ni pokazala običajne skrbnosti povprečnega strokovnjaka. V posledici njenega ravnanja je bila revizija zavržena, tožnik pa je s tem izgubil možnost, da bi bila pravilnost in zakonitost sodb nižjih sodišč preizkušena pred revizijskim sodiščem. Kljub temu, da ravnanje toženkine zavarovanke ni ustrezalo standardu profesionalne skrbnosti, po presoji sodišča prve stopnje ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost, saj tožnik ni dokazal, da bi z vloženo revizijo uspel.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - obveščanje delodajalca
Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami, da je bil tožnik v spornem obdobju upravičeno odsoten, ker to izhaja iz odločbe ZZZS, pojasnjuje, da mu tožena stranka za to obdobje ni očitala neupravičenega izostanka z dela, ampak neobveščanje delodajalca o tem, da ga na delo ne bo. Tožnik bi moral o tem, da po zaključenem bolniškem staležu še ni zmožen nastopiti dela, delodajalca obvestiti, saj mu to še posebej nalaga drugi odstavek 4. člena njegove pogodbe o zaposlitvi, ki določa tudi, da je tožnik dolžan izpolnjevati tudi vse obveznosti, določene z ZDR-1, s kolektivno pogodbo in s splošnimi akti in sklepi delodajalca. Tožnik bi moral skladno z določbo 33. člena ZDR-1 vestno opravljati delo na delovnem mestu (se po odmoru vrniti na delo), toženo stranko na podlagi 36. člena ZDR-1 obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje delovnih obveznosti (torej tudi o tem, da ga na delo ne bo), česar pa ni storil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00036944
OZ člen 18, 569. ZPP člen 7, 8, 215.
posojilna pogodba - sklenitev posojilne pogodbe - ustna pogodba - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - konkludentno soglasje - pravila o dokaznem bremenu
Posojilna pogodba je konsenzualna pogodba: lahko je sklenjena (le) ustno. Nastane s soglasjem volj pogodbenih strank in ne šele z izročitvijo stvari oziroma z izročitvijo denarja. Stranke pa voljo lahko izrazijo z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, s katerim se da zanesljivo sklepati, da obstoji (prvi odstavek 18. člena OZ).
Pritožnica se v pritožbi sklicuje na odločbo VS RS II Ips 331/2013, v kateri je VS RS zavzelo stališče, da dejstvo, da voznik o prometni nezgodi ni obvestil policije, samo po sebi ne more predstavljati razloga za izgubo zavarovalnih pravic. Vendar pa je izmikanje preiskavi pravni standard, katerega konkretno vsebino je treba prilagoditi okoliščinam posameznega primera.
odmera pravdnih stroškov - odločanje o pravdnih stroških - pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - povod toženca za tožbo - pavšalna navedba
Tožnik je v zadostni meri pojasnil razloge, ki so botrovali vložitvi tožbe. Toženka pa je v odgovoru na tožbo le posplošeno navedla, da „povoda za tožbo ni dala, zato ji je tožnik dolžan povrniti pravdne stroške“.