Glede na to, da je obsojenec poziv za prestajanje kazni zapora prejel dne 6. 8. 2020 in je torej tridnevni rok pričel teči 7. 8. 2020 je, glede na to, da je bila dne 9. 8. 2020 nedelja, rok za vložitev prošnje iztekel v ponedeljek 10. 8. 2020. To pa seveda pomeni, da je obsojenec, ki je prošnjo podal ravno tega dne, prošnjo vložil pravočasno, skladno z rokom iz določila prvega odstavka 25. člena ZIKS-1.
ZPP člen 79, 165, 165/3, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15, 355. SPZ člen 99.
prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna (opustitvena) tožba - poseganje v lastninsko pravico - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti - odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - pasivna legitimacija - dokaz z zaslišanjem strank - relevanten dokaz - neizvedba predlaganega dokaza - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice stranke do izjave - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznano dejstvo - prošnja za preložitev naroka za glavno obravnavo - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Ker je tožena stranka pravočasno predlagala dokaz z zaslišanjem svojega direktorja, in sicer o pravnorelevantnem dejstvu (kdo je postavil panoje na parceli tožeče stranke, saj iz najemne pogodbe izhaja, da je to tretja družba), opustitev zavrnitve tega dokaza in neobrazložitev pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2. ZUPJS člen 10.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - spreminjanje navedb
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na storilčeve navedbe v predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in na podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc, storilec pa s pritožbo ne more spremeniti navedb, danih v predlogu.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039975
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - prepovedane droge - strokovni pregled - zakonitost postopka - zapisnik kot javna listina - direktni naklep
Dejstvo, da se obdolženec ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb zagovora in da so razlogi sami s seboj v nasprotju.
Glede na dejstvo, da je obdolženec bil seznanjen z rezultatom hitrega testa in policistovo odredbo, se je zavedal, da je odklonitev strokovnega pregleda v nasprotju s policistovo odredbo; pri policistovi seznanitvi obdolženca s stroški strokovnega pregleda pa tudi ne gre za zavajajočo ali lažno vplivanje policista na obdolženčevo odločitev, ki je v končni fazi bila povsem njegova in neizsiljena ter jo je obdolženec potrdil s podpisom zapisnika, ki potrjuje skladni izpovedbi obeh policistov, da je odklonitev strokovnega pregleda bila obdolženčeva lastna odločitev.
ZPP člen 214, 214/5, 249, 249/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
padec na mokrih tleh - mokra tla - odškodninska odgovornost - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - javni prostor - dokazovanje z izvedencem - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - splošno znano dejstvo - pravica izvedenca do nagrade
Ker tožnik svojih trditev o mokrih (vlažnih) tleh ni uspel dokazati (ni dokazal, da bi bil padec posledica nedopustne opustitve/ravnanja toženke), je neprepričljivo (brezpredmetno) njegovo zatrjevanje, da je mokrota povečala drsnost tal, ploščice pa naj bi bile posledično neprimerne.
Tudi če bi bila v konkretnem primeru tla res mokra/vlažna, ne bi bilo moč govoriti o nevarni stvari in posledično o objektivni odškodninski odgovornosti.
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca oziroma njeno prepričanje (četudi utemeljeno), da naj bi bili ti napačni, na pravico izvedenca do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo mnenja, ne vpliva.
standard obrazloženosti ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.
Nestrinjanje z izvršbo je pomenilo nasprotovanje terjatvi upnika. Dolžnik je zatrjeval negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Z zavračanjem sklepa o izvršbi je dolžnik zavračal terjatev upnika v sklepu, torej ji je nasprotoval. Zatrjeval je negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To pomeni, da je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - premoženje agrarne skupnosti - člani agrarne skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti - skupna lastnina - pozneje najdeno premoženje zapustnika - določitev deležev na premoženju
Prvostopenjsko sodišče se je pravilno oprlo na drugi odstavek 8. člena ZPVAS, skladno s katerim lahko član agrarne skupnosti po tem zakonu uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju. Ob podržavljenju posameznim članom agrarne skupnosti niso bili odvzeti njihovi solastniški deleži, temveč je bilo odvzeto premoženje v skupni lasti agrarne skupnosti.
Kadar je kot lastnica v zemljiški knjigi vpisana agrarna skupnost brez navedbe lastninskih deležev članov, ni mogoče vrniti premoženja z znanimi solastninskimi deleži, saj tudi odvzeta ni bila solastninska pravica oz. solastninski deleži.
Višina deleža, ki pripada posameznemu članu agrarne skupnosti, se bo ugotavljala v morebitnem postopku delitve skupne lastnine.
spor o pristojnosti - izdaja predhodne odredbe - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Za odločanje v tej zadevi, kot sicer v postopkih zavarovanja s predhodno odredbo, je stvarno in krajevno pristojno izvršilno okrajno sodišče. Tako kot je veljalo pred novelo ZIZ-I.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00036833
OZ člen 131, 243, 243/1, 243/4, 299, 353. KZ člen 234a.
škoda, storjena s kaznivim dejanjem - odškodninska odgovornost - deliktna odškodninska odgovornost - nepogodbena odgovornost za škodo - aktivna legitimacija - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - začetek teka zastaralnega roka - zamuda dolžnika - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžnost oškodovanca za zmanjšanje škode - zmanjšanje škode - protipravnost ravnanja - poslovna goljufija
V tej zadevi gre za odškodninsko deliktno odgovornost. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo odgovornost tožene stranke na kaznivo dejanje (131. člen OZ). Zmotno je zapisalo, da je pravna podlaga 243. člen OZ in da gre za poslovno odškodninsko odgovornost.
Akitvna legitimacija tožeče stranke izhaja iz notarskega zapisa, ki je povzel pogodbo o delitvi in prevzemu terjatve. Tožena stranka pa je bila s kazensko sodbo pravnomočno obsojena za pomoč pri poslovni goljufiji, da je izročila avtomobil, ki je bil prodan še pred sklenitvijo leasing pogodbe tretji osebi.
Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni izvedla ustreznih ukrepov za zmanjševanje škode.
Tožeča stranka ne more odgovarjati za ravnanja oziroma opustitve pravnih prednikov v pomenu 243. člena OZ. OZ ne pozna objektivne odgovornosti za možne opustitve pravnih prednikov, ki bi pripeljala do znižanja odškodnine po 243. členu OZ. Predvsem pa je treba toženi stranki odgovoriti, da brez njenega ravnanja, ki je bilo protipravno in kaznivo, do škode, ki jo vtožuje tožeča stranka, ne bi prišlo.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji ugovora zastaranja terjatve oprlo na 353. člen OZ, ki ureja zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem. Ni dvoma, da tožeča stranka vtožuje škodo, ki jo je tožena stranka povzročila s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje je poslovna goljufija po prvem odstavku 234.a člena KZ v zvezi s členom 25 KZ. Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen do petih let. Po 353. členu OZ je odločilen čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona. Za zastaranje kazenskega pregona je treba za tako kaznivo dejanje, da poteče pet let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto. Zato je petletni zastaralni rok pričel teči od pravnomočnosti kazenske sodbe in je treba še prišteti pet let. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo, da odškodninska terjatev tožeče stranke še ni zastarana.
ZSPJS člen 21, 22, 22d, 22e, 22e/1.. ZDR-1 člen 43, 43/1.. ZJU člen 5.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5.
plačilo razlike plače - povečan obseg dela - delovna uspešnost
Javni uslužbenec je upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, če so na voljo sredstva, ki so bila predvidena za nezasedena delovna mesta ali za posebne projekte, s čimer je predpostavljeno, da je do povečanega obsega dela prišlo zaradi opravljanja nalog nezasedenih delovnih mest ali nalog na projektih in je zato opravljeno delo javnega uslužbenca preseglo pričakovane rezultate.
Zmotno je stališče sodišča, da je tožnik do izplačila dela plače za povečan obseg dela upravičen že zgolj na podlagi dejstva, da opravlja naloge izven delokroga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in da že te naloge same po sebi predstavljajo povečan obseg dela. Tudi če tožnik opravlja 80 % druga dela po nalogu nadrejenega in le 20 % dela iz svoje pogodbe o zaposlitvi, to ne more biti avtomatično razlog za plačilo povečanega obsega dela.
Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Če delavec opravlja drugo delo (npr. del delovnega časa delo enega delovnega mesta, del pa delo drugega delovnega mesta), je upravičen do plačila po dejanskem delu. Če je drugo delo enako ovrednoteno, kot delo delovnega mesta, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, je jasno, da do dodatnega plačila ni upravičen. Do dodatnega plačila je upravičen le, če opravlja naloge višje vrednotenega delovnega mesta.
OZ člen 179, 180, 186, 186/1, 186/3. ZPP člen 14, 195, 314.
odškodninska odgovornost - sosporništvo - pretep - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - nasilništvo - pravična denarna odškodnina - izločitev sodnika - delna sodba - solidarna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči več oseb skupaj
Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno.
krajevna pristojnost - preizkus pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti
ZP-1 ne vsebuje izrecne določbe za določitev trenutka, po katerem se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno.
Ker je Okrajno sodišče v Črnomlju začelo z vodenjem postopka o prekršku zoper obdolženca, kar neobhodno implicira tudi opravo (predhodnega) preizkusa krajevne pristojnosti sodišča za vse obdolžencu očitane prekrške, se po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za krajevno nepristojno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037760
ZP-1 člen 57c, 57c/2, 63, 63/3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost odločbe o prekršku - vložitev pravnega sredstva - zahteva za sodno varstvo - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - plačilo polovične globe za prekršek
Pritožba je s priloženimi dokazili vzbudila dvom o pravilnosti podatkov o pravnomočnosti plačilnih nalogov glede na nedvomno izkazano dejstvo, da je storilec zoper plačilna naloga vložil zahtevi za sodno varstvo, prav tako je zoper sklepa o zavrženju zahteve za sodno varstvo vložil dovoljeno pravno sredstvo, o katerem pa glede na spisovne podatke še ni bilo odločeno.
Pritožnica se v pritožbi sklicuje na odločbo VS RS II Ips 331/2013, v kateri je VS RS zavzelo stališče, da dejstvo, da voznik o prometni nezgodi ni obvestil policije, samo po sebi ne more predstavljati razloga za izgubo zavarovalnih pravic. Vendar pa je izmikanje preiskavi pravni standard, katerega konkretno vsebino je treba prilagoditi okoliščinam posameznega primera.
odmera pravdnih stroškov - odločanje o pravdnih stroških - pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - povod toženca za tožbo - pavšalna navedba
Tožnik je v zadostni meri pojasnil razloge, ki so botrovali vložitvi tožbe. Toženka pa je v odgovoru na tožbo le posplošeno navedla, da „povoda za tožbo ni dala, zato ji je tožnik dolžan povrniti pravdne stroške“.
Določba 8. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki delavcu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih. Ta določba je v celoti upoštevana v tožničini pogodbi o zaposlitvi ter tudi ni v nasprotju z določbo 32. člena ZDR-1, ki določa, da se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, saj je tožničina izhodiščna plača pogodbeno določena.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno prisodilo plačilo za dejansko opravljeno delo glede delovnega mesta socialna oskrbovalka II, četudi je formalno zasedala delovno mesto socialna oskrbovalka III. Po pravilnem opozorilu pritožbe ni odločilno sklicevanje sodišča na 3. in 3.a člen ZSPJS, saj vprašanje spora ni, ali je bila tožnici v pogodbi o zaposlitvi plača za delovno mesto socialna oskrbovalka III določena v skladu s predpisi, ampak ali je tožnica opravljala naloge višje vrednotenega delovnega mesta socialna oskrbovalka II.