sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu
Ker višje sodišče ni ugodilo pritožbi tretje zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo, je skladno s sedmim odstavkom 34a. člena Zakona o sodnih taksah začel teči rok za plačilo sodne takse za navedeno pritožbo naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, na kar je višje sodišče tretjo opozorilo v 9. točki obrazložitve. Ob obrazloženem tretja neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo izdati nov plačilni nalog za plačilo sodne takse in bi ji moralo dati dodatni rok za plačilo sodne takse, saj zakon za takšen primer ne predpisuje izdaje novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse.
ZIZ člen 55, 55/1, 221, 221/1. SZ-1 člen 84, 84/4. OZ člen 58.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - najemna pogodba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - odpoved najemne pogodbe
SZ-1 po določbah določa, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pisni obliki, vendar je glede na že navedene določbe OZ lahko veljavna tudi v ustni obliki ali s konkludentnimi dejanji sklenjena najemna pogodba, ki je bila v pretežnem delu realizirana. Sodno odpovedane najemne pogodbe, t. j. pogodbe, ki je prenehala veljati na podlagi sodne odločbe, ni mogoče več podaljšati.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga
Tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je prejela sklep, kot sicer dokazuje vročilnica v spisu. Na sklep sodišča prve stopnje ni odgovorila, zato je ostal predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo nepopoln.
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2. ZUPJS člen 10.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - spreminjanje navedb
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na storilčeve navedbe v predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in na podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc, storilec pa s pritožbo ne more spremeniti navedb, danih v predlogu.
Pritožnica se v pritožbi sklicuje na odločbo VS RS II Ips 331/2013, v kateri je VS RS zavzelo stališče, da dejstvo, da voznik o prometni nezgodi ni obvestil policije, samo po sebi ne more predstavljati razloga za izgubo zavarovalnih pravic. Vendar pa je izmikanje preiskavi pravni standard, katerega konkretno vsebino je treba prilagoditi okoliščinam posameznega primera.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno prisodilo plačilo za dejansko opravljeno delo glede delovnega mesta socialna oskrbovalka II, četudi je formalno zasedala delovno mesto socialna oskrbovalka III. Po pravilnem opozorilu pritožbe ni odločilno sklicevanje sodišča na 3. in 3.a člen ZSPJS, saj vprašanje spora ni, ali je bila tožnici v pogodbi o zaposlitvi plača za delovno mesto socialna oskrbovalka III določena v skladu s predpisi, ampak ali je tožnica opravljala naloge višje vrednotenega delovnega mesta socialna oskrbovalka II.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00038058
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 9/1-4.
vojak - neizrabljen tedenski počitek - dodatek za nevarne naloge
Bistveno je, da določbe Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznostih, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uredba) ne razlikujejo med pomorskim prestrezanjem v običajnih ali bojnih razmerah, za kar se zavzema pritožba. Prav tako iz določb Uredbe ne izhaja, da se dodatek za naloge pomorskega prestrezanja v območju operacije lahko zniža, če pripadniki naloge pomorskega prestrezanja opravljajo z nekaterimi omejitvami.
Zmotno je stališče pritožbe, da je presoja o tem, ali opravljanje konkretnih nalog na določenem območju v tujini izpolnjuje pogoje za dodelitev višjega dodatka, v izključni pristojnosti ministra za obrambo. Pritožba se v zvezi s tem neutemeljeno zavzema za podobno tolmačenje, kot ga je sodna praksa zavzela npr. glede dodatka za nevarnost na območju delovanja (8. člen Uredbe), in sicer da je odločitev o tem, ali delo na misiji izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka v pristojnosti tožene stranke oziroma ministra, pristojnega za obrambo, ki dodatek določi na predlog Generalštaba SV glede na oceno razmer na območju, na katerem pripadnik SV opravlja naloge. Glede obravnavanega dodatka za nevarne naloge iz 9. člena Uredbe je stališče sodne prakse drugačno ‒ pripadniki so lahko upravičeni do višjega dodatka, če v sodnem postopku izkažejo obstoj dejanskih okoliščin za to (Pdp 230/2020). Pritožba se neutemeljeno sklicuje na zadevo Pdp 386/2019. V tej zadevi pripadnik ni uspel doseči priznanja dodatka za nevarne naloge, ki mu že z odločbo o plači ni bil priznan, zato ne gre za primerljivo zadevo.
odmera pravdnih stroškov - odločanje o pravdnih stroških - pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - povod toženca za tožbo - pavšalna navedba
Tožnik je v zadostni meri pojasnil razloge, ki so botrovali vložitvi tožbe. Toženka pa je v odgovoru na tožbo le posplošeno navedla, da „povoda za tožbo ni dala, zato ji je tožnik dolžan povrniti pravdne stroške“.
Določba 8. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki delavcu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih. Ta določba je v celoti upoštevana v tožničini pogodbi o zaposlitvi ter tudi ni v nasprotju z določbo 32. člena ZDR-1, ki določa, da se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, saj je tožničina izhodiščna plača pogodbeno določena.
OZ člen 179, 180, 186, 186/1, 186/3. ZPP člen 14, 195, 314.
odškodninska odgovornost - sosporništvo - pretep - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - nasilništvo - pravična denarna odškodnina - izločitev sodnika - delna sodba - solidarna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči več oseb skupaj
Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - nepopoln predlog - poziv za dopolnitev predloga - dopolnitev nepopolnega predloga - pravočasna vloga - vloga, poslana drugemu oddelku pristojnega sodišča
Dejstvo, da je bila vloga poslana pomotoma drugemu oddelku istega sodišča, ne more biti na škodo storilke.
Ker je pritožnica izkazala, da je svojo vlogo dopolnila, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno formalno preizkusiti, ali je bila vloga dopolnjena v roku in ali je bila tudi dopolnjena z vsemi zahtevanimi podatki; v primeru pozitivnega odgovora pa bo moralo po vsebini vlogo pretehtati in odločiti o predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037750
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZVoz-1 člen 64.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Utemeljene so pritožbene navedbe, da prekrškov ni storil kot voznik motornega vozila kategorije B, temveč kot voznik motornega vozila kategorije G, zato je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo izpodbijani sklep.
Kljub napačni navedbi kategorije vozila je izpodbijani sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po predpisanem postopku iz prvega odstavka 202.č člena ZP-1, še vedno ustrezen določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00036919
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz-1 člen 56, 56/10.
sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni izrek stranske sankcije - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem motornega vozila - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopenjsko sodišče je navedlo jasne in razumne razloge, ki v konkretnem primeru utemeljujejo pričakovanje, da bo izločitev odvzetega motornega vozila iz javnega prometa prispevala k dosegu cilja, to je varnost cestnega prometa, pri čemer je sodišče navedlo razloge za kriterije glede odvzema predmeta po drugem odstavku 25. člena ZP-1. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je bilo predmetno vozilo uporabljeno za storitev prekrška. Poleg tega je iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov v spisu razvidno, da je bil storilec s kar tremi pravnomočnimi sodbami sankcioniran zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja tudi, da je sodišče pretehtalo sorazmerje med posegom v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekrška (lastnice vozila A. A.) in med pravico drugih udeležencev cestnega prometa do varne vožnje, s čimer je spoštovalo odločbo Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS, pa tudi sodbe višjih sodišč, da je potrebno pred posegom v lastninsko pravico kot ustavno zagotovljeno kategorijo opraviti še presojo sorazmernosti. V okviru te presoje pa je sodišče upoštevalo tudi skrbnost lastnice vozila oziroma razmerje med ravnanjem lastnice in kršitvijo zakonodaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00038681
ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/3, 157. ZKUASP člen 44, 44/5, 45, 45/3. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 346, 347, 352. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
kabelska retransmisija glasbenih del - operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - primerno nadomestilo - avdiovizualno delo - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - običajno plačilo - primerna tarifa - pravna praznina - sklepčnost tožbe - deljiva terjatev - pristojnost sodišča - neenako obravnavanje - zastaranje terjatve - zastaralni rok - neupravičena obogatitev - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - zavrnitev dokaznega predloga - nedobroverni pridobitelj - tek zakonskih zamudnih obresti - stranska terjatev
Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del (le plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV programih, ne pa v TV in RA programih skupaj), ni nesklepčna. Po naravi gre za deljivo terjatev, ki jo tožnik lahko uveljavlja v več postopkih. Takšna je ustaljena sodna praksa.
V postopkih po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije gre za vprašanja, ki zadevajo veljavnost in razlago prava EU, ne za vprašanja o (ne)skladnosti nacionalnega materialnega prava s pravom EU.
Zaradi načela odplačnosti v avtorskem pravu neobstoj veljavne tarife ni razlog za zavrnitev zahtevka. Če tarifa ni določena sporazumno in če je tudi ne določi Svet za avtorsko pravo, mora nastalo pravno praznino zapolniti sodišče. Izbira metodologije za izračun tarife ne more biti odvisna od vsebine razpoložljivega procesnega gradiva. V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev bi bilo, če bi sodišča v sporih med SAZAS in kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo.
krajevna pristojnost - preizkus pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti
ZP-1 ne vsebuje izrecne določbe za določitev trenutka, po katerem se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno.
Ker je Okrajno sodišče v Črnomlju začelo z vodenjem postopka o prekršku zoper obdolženca, kar neobhodno implicira tudi opravo (predhodnega) preizkusa krajevne pristojnosti sodišča za vse obdolžencu očitane prekrške, se po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za krajevno nepristojno.
ZSPJS člen 21, 22, 22d, 22e, 22e/1.. ZDR-1 člen 43, 43/1.. ZJU člen 5.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5.
plačilo razlike plače - povečan obseg dela - delovna uspešnost
Javni uslužbenec je upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, če so na voljo sredstva, ki so bila predvidena za nezasedena delovna mesta ali za posebne projekte, s čimer je predpostavljeno, da je do povečanega obsega dela prišlo zaradi opravljanja nalog nezasedenih delovnih mest ali nalog na projektih in je zato opravljeno delo javnega uslužbenca preseglo pričakovane rezultate.
Zmotno je stališče sodišča, da je tožnik do izplačila dela plače za povečan obseg dela upravičen že zgolj na podlagi dejstva, da opravlja naloge izven delokroga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in da že te naloge same po sebi predstavljajo povečan obseg dela. Tudi če tožnik opravlja 80 % druga dela po nalogu nadrejenega in le 20 % dela iz svoje pogodbe o zaposlitvi, to ne more biti avtomatično razlog za plačilo povečanega obsega dela.
Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Če delavec opravlja drugo delo (npr. del delovnega časa delo enega delovnega mesta, del pa delo drugega delovnega mesta), je upravičen do plačila po dejanskem delu. Če je drugo delo enako ovrednoteno, kot delo delovnega mesta, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, je jasno, da do dodatnega plačila ni upravičen. Do dodatnega plačila je upravičen le, če opravlja naloge višje vrednotenega delovnega mesta.
ZVoz-1 člen 53, 53/3. ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v rehabilitacijskem programu - izbris kazenskih točk - pogoji za izbris kazenskih točk - vožnja pod vplivom alkohola
Določba tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1 o izbrisu 4 kazenskih točk iz evidence kazenskih točk je namenjena imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola dosegel 16 kazenskih točk, pa še ni dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039975
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - prepovedane droge - strokovni pregled - zakonitost postopka - zapisnik kot javna listina - direktni naklep
Dejstvo, da se obdolženec ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb zagovora in da so razlogi sami s seboj v nasprotju.
Glede na dejstvo, da je obdolženec bil seznanjen z rezultatom hitrega testa in policistovo odredbo, se je zavedal, da je odklonitev strokovnega pregleda v nasprotju s policistovo odredbo; pri policistovi seznanitvi obdolženca s stroški strokovnega pregleda pa tudi ne gre za zavajajočo ali lažno vplivanje policista na obdolženčevo odločitev, ki je v končni fazi bila povsem njegova in neizsiljena ter jo je obdolženec potrdil s podpisom zapisnika, ki potrjuje skladni izpovedbi obeh policistov, da je odklonitev strokovnega pregleda bila obdolženčeva lastna odločitev.
ZPP člen 79, 165, 165/3, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15, 355. SPZ člen 99.
prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna (opustitvena) tožba - poseganje v lastninsko pravico - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti - odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - pasivna legitimacija - dokaz z zaslišanjem strank - relevanten dokaz - neizvedba predlaganega dokaza - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice stranke do izjave - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznano dejstvo - prošnja za preložitev naroka za glavno obravnavo - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Ker je tožena stranka pravočasno predlagala dokaz z zaslišanjem svojega direktorja, in sicer o pravnorelevantnem dejstvu (kdo je postavil panoje na parceli tožeče stranke, saj iz najemne pogodbe izhaja, da je to tretja družba), opustitev zavrnitve tega dokaza in neobrazložitev pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - premoženje agrarne skupnosti - člani agrarne skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti - skupna lastnina - pozneje najdeno premoženje zapustnika - določitev deležev na premoženju
Prvostopenjsko sodišče se je pravilno oprlo na drugi odstavek 8. člena ZPVAS, skladno s katerim lahko član agrarne skupnosti po tem zakonu uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju. Ob podržavljenju posameznim članom agrarne skupnosti niso bili odvzeti njihovi solastniški deleži, temveč je bilo odvzeto premoženje v skupni lasti agrarne skupnosti.
Kadar je kot lastnica v zemljiški knjigi vpisana agrarna skupnost brez navedbe lastninskih deležev članov, ni mogoče vrniti premoženja z znanimi solastninskimi deleži, saj tudi odvzeta ni bila solastninska pravica oz. solastninski deleži.
Višina deleža, ki pripada posameznemu članu agrarne skupnosti, se bo ugotavljala v morebitnem postopku delitve skupne lastnine.