koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - pogodba za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je o zahtevi za oceno ustavnosti odločilo z odločbo št. U-1-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 in odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z URS. Presodilo je, da v tovrstnih primerih ne gre za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz prvega odstavka 155. člena URS. ZZDej-K je bil objavljen 17. 11. 2017 in je pričel veljati 17. 12. 2017 (49. člen ZZDej-K). To pomeni, da je bil za začetek uporabe izpodbijane povedi določen trenutek po njeni uveljavitvi. Izpodbijana poved tudi ne učinkuje tako, da bi za nazaj posegala v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta. Koncesijsko razmerje je namreč trajno pravno razmerje, za katerega je značilno, da gre za izpolnjevanje obveznosti ali opravljanje storitev skozi daljše časovno obdobje in kot tako v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta še ni bilo zaključeno. Četudi je bila v obravnavanem primeru izdana odločba o podelitvi koncesije in je kot taka pravnomočna, to še ne pomeni, da se ta odločba v prihodnje, pod pogoji, določenimi z zakonom, ne bo nikoli več spremenila. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic tako ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona
lekarniška dejavnost - podružnica - zahteva za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Tožnica z vlogo zahteva izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice lekarne. Organ bi moral v obravnavani zadevi tožničino vlogo obravnavati kot vlogo v upravnem postopku in z njo ravnati v skladu z določbami ZUP.
Bistveno je, da je zainteresirani izvajalec lekarniške dejavnosti podal vlogo za podružnico lekarne, saj gre pri odločanju o izdaji dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne za odločanje o pravici. Posledično bi moral prvostopenjski organ o vlogi odločiti v upravnem postopku in v roku, ki ga za to določa zakon. Enako bi moral ravnati tudi drugostopenjski organ. Ker drugostopenjski organ o tožničini pritožbi ni odločil v upravnem postopku in v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storil v nadaljnjih sedmih dneh po tožničini zahtevi, je tožba zaradi molka organa upravičena.
Položaj koncesionarja, torej osebe, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti, ima lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo. Koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn le na tistem območju koncedenta, za katereta mu je s koncesijskim aktom podeljena koncesija, in na območju, za katerega mu je koncedent izdal dovoljenbje za podružnico lekarne.
ZLD-1 člen 5, 5/1, 5/3, 39, 39/2. URS člen 74, 74/2.
lekarniška dejavnost - lekarna - podružnica - vloga za izdajo soglasja - negospodarske javne službe
Po presoji sodišča tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Drugi odstavek 39. člena ZLD-1 namreč določa, da koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katera ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne, v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva.
Nacionalni pravni režim negospodarske javne službe je namenjen varovanju človekovih pravic in temeljne družbene solidarnosti. Doktrina negospodarskih storitev splošnega pomena v pravu EU pa pove, do katere mere je navedeni nacionalni pravni režim izločen iz dosega trgovinskih pravil prava EU. Katere od nacionalno pravno urejenih aktivnosti so negospodarske storitve splošnega pomena in zanje ključna ekonomska pravila prava EU niso uporabna, pove pravo EU in ne nacionalni pravni redi. Ni nedopustno, da je določena dejavnost po slovenskem pravu negospodarska javna služba, po pravu EU pa ni negospodarska storitev splošnega pomena. Tako je zato, ker je pojem negospodarske javne službe po slovenskem pravu širši od pojma negospodarskih storitev splošnega pomena po pravu EU.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 129/1-2. ZLD-1 člen 5, 10, 10/3.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - stvarna legitimacija - upravna zadeva - zavrženje vloge
Lekarniška dejavnost se po prvem odstavku 5. člena ZLD-1 uvršča med javne zdravstvene službe. Gre za regulirano dejavnost, ki se izvaja pod pogoji ZLD-1. Že iz tega, da gre za regulirano dejavnost, ki se med drugim izvaja tako, da se za ustanovitev podružnice lekarne ob izpolnjenih pogojih ZLD-1 izda dovoljenje, izhaja, da gre za upravno zadevo.
Izpolnjenost pogojev za izdajo dovoljenja je stvar vsebinske presoje utemeljenosti ali neutemeljenosti zahteve, zato upravni organ o tem lahko odloči šele po izvedenem postopku z odločbo, s katero dovoljenje izda ali pa zavrne zahtevo za njegovo izdajo.
ZZDej-K člen 41, 41/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1.
zdravstvena dejavnost na primarni in sekundarni ravni - koncesije - trajanje koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - ortodontsko zdravljenje - stvarna pristojnost - nepristojni organ
Ortodontija spada v sekundarno raven dejavnosti in je tudi za spreminjanje koncesij na področju ortodontije (ne le za podeljevanje koncesij po ZZDej na istem področju) pristojno Ministrstvo za zdravje. Ker pa je izpodbijani akt namesto pristojnega organa izdala občina, navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
zdravstvena dejavnost - lekarniška dejavnost - podružnica - koncesija - izdaja dovoljenja - mreža lekarniške dejavnosti na primarni ravni - gravitacijsko območje
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Drugi odstavek 39. člena ZLD-1 določa, da koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katera ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne, v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva. Navedena določba torej izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima fizična ali pravna oseba lahko, kot že rečeno, le na območju občine, ki je koncesijo podelila (oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo). S citirano določbo zakonodajalec v bistvu določa le, na katerih območjih v pristojnosti koncedenta koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn. To pa je območje, za katerega mu je s koncesijskim aktom (prva alineja prvega odstavka 42. člena, prvi odstavek 50. člena in prva alineja prvega odstavka 52. člena ZLD-1) podeljena koncesija, in območje, za katerega mu je koncedent (to je občina, ki je podelila koncesijo) ob izpolnjenih pogojih iz 10. člena ZLD-1 izdal dovoljenje za podružnico lekarne.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic tako ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.
ZLS člen 49, 49/1, 67, 67/1. ZUP člen 207, 207/1, 237, 237/2, 237/2-1.
koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - upravni akt - nepristojni organ
Izpodbijano odločbo o spremembi koncesijske odločbe je izdal župan občine, ne da bi pristojni prvostopenjski organ sploh odločal, nato pa je župan izdal še drugostopenjsko odločbo, s katero je odločil o pritožbi zoper njo. Sodišče je zato izpodbojano odločbo, ker o njej ni odločal pristojni upravni organ, odpravilo.
ZZDej-K člen 41, 41/4. URS člen 2, 14, 49, 74, 155.
koncesija - zdravstvena dejavnost - trajanje
Sodišče ne more slediti tožbenim ugovorom tožnika o kršitvi 155. oziroma 2. člena Ustave RS, saj je Ustavno sodišče RS presodilo, da je določba četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, ustavnopravno skladna. To pa posledično pomeni, da izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati napačne uporabe materialnega prava.
ZZDej-K člen 41, 41/4. ZUstS člen 1, 1/3. URS člen 33, 49, 74.
koncesije - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o ustavnem sodišču so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
koncesije - trajanje koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost - sprememba časa trajanja koncesije - zdravstvena dejavnost - enostopenjski postopek
V obravnavani zadevi gre za spremembo odločbe o koncesiji, podeljene za nedoločen čas, v koncesijo za določen čas. Tožena stranka se je pri tem oprla na četrti odstavek 41. člena ZZDej-K.
Med strankama ni sporno dejansko stanje, ampak pravno vprašanje, ali lahko tožena stranka svojo odločitev opre na citirano določilo, ki je po mnenju tožeče stranke v nasprotju z več določbami Ustave. Sodišče ne more slediti tožbenim ugovorom, saj je bilo s strani Ustavnega sodišča presojeno, da je določba četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K ustavnopravno skladna.
ZZDej-K člen 41, 41/4. URS člen 2, 14, 33, 49, 51, 74, 155, 158.
koncesija - zdravstvena dejavnost - trajanje
Sodišče ne more slediti tožbenim ugovorom tožeče stranke o kršitvi 155. oziroma 2. člena URS, saj je Ustavno sodišče RS presodilo, da je določba četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, ustavnopravno skladna. To pa posledično pomeni, da izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati napačne uporabe materialnega prava.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica nima statusa izvajalca lekarniške dejavnosti na območju toženke, zato je toženka ravnala pravilno, ko je tožničino vlogo za izdajo dovoljenja za podružnico lekarne zavrnila, ne da bi pred tem izvedla ugotovitveni postopek o izpolnjenosti materialnih pogojev za podružnico lekarne po določbah 10. člena ZLD-1 in ni pridobila mnenja Lekarniške zbornice Slovenije in soglasja ministrstva.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Navedena določba izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo. S citirano določbo zakonodajalec v bistvu določa le, na katerih območjih v pristojnosti koncedenta koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn. To pa je območje, za katerega mu je s koncesijskim aktom (prva alineja prvega odstavka 42. člena, prvi odstavek 50. člena in prva alineja prvega odstavka 52. člena ZLD-1) podeljena koncesija, in območje, za katerega mu je koncedent (to je občina, ki je podelila koncesijo) ob izpolnjenih pogojih iz 10. člena ZLD-1 izdal dovoljenje za podružnico lekarne.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Navedena določba izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo. S citirano določbo zakonodajalec v bistvu določa le, na katerih območjih v pristojnosti koncedenta koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn. To pa je območje, za katerega mu je s koncesijskim aktom (prva alineja prvega odstavka 42. člena, prvi odstavek 50. člena in prva alineja prvega odstavka 52. člena ZLD-1) podeljena koncesija, in območje, za katerega mu je koncedent (to je občina, ki je podelila koncesijo) ob izpolnjenih pogojih iz 10. člena ZLD-1 izdal dovoljenje za podružnico lekarne.
lekarniška dejavnost - podružnice - dovoljenje za poslovanje
Drugi odstavek 39. člena ZLD-1 določa, da koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katera ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne, v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva.
Navedena določba torej izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima (kot že rečeno) lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo.
koncesije - trajanje koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost - sprememba časa trajanja koncesije - zobozdravstvena dejavnost
Tožeči stranki je bilo z izpodbijano odločbo spremenjeno obdobje trajanja koncesije za področje zobozdravstvene dejavnosti odraslih na način, da je namesto za nedoločen čas podeljena za določen čas. Sporno je pravno vprašanje, ali lahko tožena stranka svojo odločitev opre na četrti odstavek 41. člena ZZDej-K, ki je po mnenju tožeče stranke v nasprotju z več določbami Ustave. Ustavno sodišče je odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati napačne uporabe materialnega prava.
lekarniška dejavnost - podružnica - nepopolna vloga
S strani toženke zahtevano dokazilo, tj. dokazilo o pravici razpolanja s prostori, ne predstavlja nobene izmed (sicer primeroma) navedenih sestavin vloge po 66. členu ZUP in ni določeno kot obvezna sestavina vloge za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne v ZLD-1. V kolikor toženka meni, da bi morala tožnica v postopku pred njo izkazati tudi dejansko razpolaganje s prostori, v katerih bi želela odpreti podružnico lekarne, neizkazovanje izpolnjevanja takšne zahteve tako ne more predstavljati razloga za zavrženje tožničine vloge, pač pa kvečjemu za njeno zavrnitev.