ZZDej-K člen 41, 41/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1.
zdravstvena dejavnost na primarni in sekundarni ravni - koncesije - trajanje koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - ortodontsko zdravljenje - stvarna pristojnost - nepristojni organ
Ortodontija spada v sekundarno raven dejavnosti in je tudi za spreminjanje koncesij na področju ortodontije (ne le za podeljevanje koncesij po ZZDej na istem področju) pristojno Ministrstvo za zdravje. Ker pa je izpodbijani akt namesto pristojnega organa izdala občina, navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
zdravstvena dejavnost - lekarniška dejavnost - podružnica - koncesija - izdaja dovoljenja - mreža lekarniške dejavnosti na primarni ravni - gravitacijsko območje
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Drugi odstavek 39. člena ZLD-1 določa, da koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katera ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne, v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva. Navedena določba torej izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima fizična ali pravna oseba lahko, kot že rečeno, le na območju občine, ki je koncesijo podelila (oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo). S citirano določbo zakonodajalec v bistvu določa le, na katerih območjih v pristojnosti koncedenta koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn. To pa je območje, za katerega mu je s koncesijskim aktom (prva alineja prvega odstavka 42. člena, prvi odstavek 50. člena in prva alineja prvega odstavka 52. člena ZLD-1) podeljena koncesija, in območje, za katerega mu je koncedent (to je občina, ki je podelila koncesijo) ob izpolnjenih pogojih iz 10. člena ZLD-1 izdal dovoljenje za podružnico lekarne.
ZLS člen 49, 49/1, 67, 67/1. ZUP člen 207, 207/1, 237, 237/2, 237/2-1.
koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - upravni akt - nepristojni organ
Izpodbijano odločbo o spremembi koncesijske odločbe je izdal župan občine, ne da bi pristojni prvostopenjski organ sploh odločal, nato pa je župan izdal še drugostopenjsko odločbo, s katero je odločil o pritožbi zoper njo. Sodišče je zato izpodbojano odločbo, ker o njej ni odločal pristojni upravni organ, odpravilo.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic tako ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.
ZZDej-K člen 41, 41/4. URS člen 2, 14, 49, 74, 155.
koncesija - zdravstvena dejavnost - trajanje
Sodišče ne more slediti tožbenim ugovorom tožnika o kršitvi 155. oziroma 2. člena Ustave RS, saj je Ustavno sodišče RS presodilo, da je določba četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, ustavnopravno skladna. To pa posledično pomeni, da izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati napačne uporabe materialnega prava.
ZZDej-K člen 41, 41/4. ZUstS člen 1, 1/3. URS člen 33, 49, 74.
koncesije - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o ustavnem sodišču so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
koncesije - trajanje koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost - sprememba časa trajanja koncesije - zdravstvena dejavnost - enostopenjski postopek
V obravnavani zadevi gre za spremembo odločbe o koncesiji, podeljene za nedoločen čas, v koncesijo za določen čas. Tožena stranka se je pri tem oprla na četrti odstavek 41. člena ZZDej-K.
Med strankama ni sporno dejansko stanje, ampak pravno vprašanje, ali lahko tožena stranka svojo odločitev opre na citirano določilo, ki je po mnenju tožeče stranke v nasprotju z več določbami Ustave. Sodišče ne more slediti tožbenim ugovorom, saj je bilo s strani Ustavnega sodišča presojeno, da je določba četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K ustavnopravno skladna.
ZZDej-K člen 41, 41/4. URS člen 2, 14, 33, 49, 51, 74, 155, 158.
koncesija - zdravstvena dejavnost - trajanje
Sodišče ne more slediti tožbenim ugovorom tožeče stranke o kršitvi 155. oziroma 2. člena URS, saj je Ustavno sodišče RS presodilo, da je določba četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, ustavnopravno skladna. To pa posledično pomeni, da izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati napačne uporabe materialnega prava.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica nima statusa izvajalca lekarniške dejavnosti na območju toženke, zato je toženka ravnala pravilno, ko je tožničino vlogo za izdajo dovoljenja za podružnico lekarne zavrnila, ne da bi pred tem izvedla ugotovitveni postopek o izpolnjenosti materialnih pogojev za podružnico lekarne po določbah 10. člena ZLD-1 in ni pridobila mnenja Lekarniške zbornice Slovenije in soglasja ministrstva.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Navedena določba izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo. S citirano določbo zakonodajalec v bistvu določa le, na katerih območjih v pristojnosti koncedenta koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn. To pa je območje, za katerega mu je s koncesijskim aktom (prva alineja prvega odstavka 42. člena, prvi odstavek 50. člena in prva alineja prvega odstavka 52. člena ZLD-1) podeljena koncesija, in območje, za katerega mu je koncedent (to je občina, ki je podelila koncesijo) ob izpolnjenih pogojih iz 10. člena ZLD-1 izdal dovoljenje za podružnico lekarne.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Navedena določba izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo. S citirano določbo zakonodajalec v bistvu določa le, na katerih območjih v pristojnosti koncedenta koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn. To pa je območje, za katerega mu je s koncesijskim aktom (prva alineja prvega odstavka 42. člena, prvi odstavek 50. člena in prva alineja prvega odstavka 52. člena ZLD-1) podeljena koncesija, in območje, za katerega mu je koncedent (to je občina, ki je podelila koncesijo) ob izpolnjenih pogojih iz 10. člena ZLD-1 izdal dovoljenje za podružnico lekarne.
lekarniška dejavnost - podružnice - dovoljenje za poslovanje
Drugi odstavek 39. člena ZLD-1 določa, da koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katera ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne, v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva.
Navedena določba torej izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima (kot že rečeno) lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo.
koncesije - trajanje koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost - sprememba časa trajanja koncesije - zobozdravstvena dejavnost
Tožeči stranki je bilo z izpodbijano odločbo spremenjeno obdobje trajanja koncesije za področje zobozdravstvene dejavnosti odraslih na način, da je namesto za nedoločen čas podeljena za določen čas. Sporno je pravno vprašanje, ali lahko tožena stranka svojo odločitev opre na četrti odstavek 41. člena ZZDej-K, ki je po mnenju tožeče stranke v nasprotju z več določbami Ustave. Ustavno sodišče je odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati napačne uporabe materialnega prava.
lekarniška dejavnost - podružnica - nepopolna vloga
S strani toženke zahtevano dokazilo, tj. dokazilo o pravici razpolanja s prostori, ne predstavlja nobene izmed (sicer primeroma) navedenih sestavin vloge po 66. členu ZUP in ni določeno kot obvezna sestavina vloge za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne v ZLD-1. V kolikor toženka meni, da bi morala tožnica v postopku pred njo izkazati tudi dejansko razpolaganje s prostori, v katerih bi želela odpreti podružnico lekarne, neizkazovanje izpolnjevanja takšne zahteve tako ne more predstavljati razloga za zavrženje tožničine vloge, pač pa kvečjemu za njeno zavrnitev.
ZZDej-K člen 41, 41/4. URS člen 2, 33, 74, 155, 49.
koncesije - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o ustavnem sodišču so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
ZZDej-K člen 41, 41/4, 41/6. ZLD-1 člen 8, 8/2, 39, 39/4.
koncesije - zdravstvena dejavnost - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba časa trajanja koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost zakona
Ustavno sodišče Republike Slovenije je že večkrat zavzelo stališče, da ima zavezujoče učinke tudi razlaga ustavne določbe in da njegova ustavnosodna razlaga ne zavezuje le zakonodajalca, temveč tudi sodišča.V predmetni zadevi je bilo sodišče tako dolžno upoštevati razlago, zavzeto v zadevi številka U-I-193/19-14, saj prepričljivih ustavnopravnih argumentov zoper to stališče ni našlo.
Koncedent izda odločbo, ko odloča o podaljšanju koncesije, vendar pa to še ne pomeni, da mu ni treba izdati odločbe tudi v primeru, ko zavrne predlog za podaljšanje koncesije, čeprav to ni v zakonu izrecno določeno. Tožeča stranka je namreč vložila predlog za podaljšanje koncesije na organ, ki je za to pristojen, to je na Občino Trebnje, le-ta pa bo morala po presoji sodišča o predlogu odločiti z upravno odločbo.
Z izdanim mnenjem se celoten postopek podaljšanja koncesije še ni zaključil. Občina Trebnje bi morala o predlogu za podaljšanje koncesije izdati ustrezen upravni akt, zoper katerega ima tožeča stranka možnost vložiti tožbo v rednem upravnem sporu. Iz navedenega razloga je tožba tudi preuranjena, saj je očitno, da tak akt ni bil izdan. Tudi če bi se izhajalo iz stališča, da je dopis Občine Trebnje tožeči stranki o prenehanju pogodbe tak akt, je tudi v tem primeru tožba preuranjena, saj je bila vložena pred datumom tega dopisa.
Pravni učinki izpodbijanega akta so prenehali že pred vložitvijo predmetne tožbe. Tožnica pa si glede na nesporno dejansko stanje s predlagano odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja, in zato nima pravnega interesa za vodenje tega postopka. S prenehanjem pravnih učinkov izpodbijanega akta je prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu.
koncesije - trajanje koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - zdravstvena dejavnost - občina - ustavna presoja
V obravnavani zadevi gre za spremembo odločbe o koncesiji, podeljene za nedoločen čas, v koncesijo za določen čas.
Po ustaljeni ustavnosodni presoji zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanje predpisa za nazaj, če se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.