omejevalna ravnanja - usklajeno ravnanje - javno naročanje - usklajeno določanje cen - omejevalni sporazum - vzporedno ravnanje - pravica do izjave - dokaz z zaslišanjem stranke
V dokaz svojih zatrjevanj je tožnik predlagal zaslišanje svojih zakonitih zastopnikov, glede namena in vsebine dogovarjanja, vendar toženka dokazov ni izvedla, zato je sprejela svojo oceno o obstoju neposredne komunikacije kršiteljic glede usklajenega določanja dogovorjenih cen, v kateri naj bi sodeloval tudi tožnik, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava.
Po presoji sodišča je sankcija, ki je v prvem odstavku IV. točke Javnega razpisa določena za predložitev neoverjene kopije dokazil (izguba velikega števila točk), nesorazmerna s kršitvijo (predložitvijo neoverjenega dokazila), pri čemer gre za podatke, o katerih Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani vodi uradno evidenco, zato je dolžan organ, ki odloča o zadevi, te podatke, čeprav gre v tem primeru po Javnem razpisu za neobvezna dokazila, ob upoštevanju tretjega odstavka 139. člena ZUP pridobiti sam.
lekarniška dejavnost - promet z zdravili na drobno - specializirana prodajalna - dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili na drobno v specializirani prodajalni - stranka v postopku
Po določbah ZZdr-1 in ZLD ni podlage za to, da se izda dovoljenje za promet z zdravili na drobno v specializiranih prodajalnah lekarnam, to pa obenem pomeni, da je v konkretnem primeru, ko je vlogo za dovoljenje podala lekarna, pravilno odločeno, da se vloga tožeče stranke, kot vložena po neupravičeni osebi, zavrže.
lekarna - promet z zdravili na drobno - specializirana prodajalna - dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili na drobno v specializirani prodajalni - zavrženje vloge lekarne
Sodišče pritrjuje stališču, da po določbah ZZdr-1 in ZLD ni podlage za to, da se dovoljenje za promet z zdravili na drobno v specializiranih prodajalnah izda lekarnam. To obenem pomeni, da je v konkretnem primeru, ko je vlogo za takšno dovoljenje dala lekarna, pravilno odločeno, da se vloga, kot vložena po neupravičeni osebi, zavrže.
ZZDej člen 41, 41/1, 42, 42/1, 43, 43/1, 43/2, 44, 44/1, 44/2. OZ člen 15.
koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - odvzem koncesije - pogodba o koncesiji - sklenitev pogodbe - soglasje volj
Prvostopenjski organ je sprejel pravilen zaključek, da so nastopili pogoji za izdajo izpodbijane odločbe o odvzemu koncesije glede na drugi odstavek 44. člena ZZDej, saj tožnik ni ravnal v skladu z izdajo odločbe o koncesiji.
Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je pogodbo podpisal, saj to ne drži. Tožnik je namreč s pripisom pri 3. členu pogodbe izrazil svoje nestrinjanje s časovnim obdobjem dodelitve koncesije in slednje določilo zato ne izraža njegove prave in svobodne volje. Zato tudi ni mogoče šteti, da je pogodba podpisana in s tem (veljavno) sklenjena, saj morata biti pogodbeni stranki sporazumni o njenih bistvenih sestavinah. Prvostopenjski organ tudi ni kršil temeljnih načel OZ. V obravnavanem primeru gre namreč za oblastveno razmerje med strankama – občino oziroma mestom ter zdravstvenim domom in ne za obligacijsko razmerje med dvema enakovrednima pogodbenima strankama v smislu določb OZ.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - opravljanje lekarniške dejavnosti na določenem območju - stvarna legitimacija - zavrženje vloge
Tožnik kot javni zavod, ki že opravlja lekarniško dejavnost na določenem območju, nedvomno ni stvarnopravno legitimiran za odprtje nove lekarne na drugem območju, za katerega ni bil ustanovljen, saj mu ta pravica ne pripada, kar posledično tudi pomeni, da ni stvarnopravno legitimiran za vložitev vloge s tako zahtevo, kot jo je v tem postopku.
Upravni organ pri obravnavanju vsake vloge uvodoma ugotoviti, ali je podana stvarna legitimacija stranke za vložitev določene vloge (129. člen ZUP), kar je toženka tudi storila v obravnavanem primeru.
ZUP člen 99, 99/1, 99/4, 207, 207/1, 258, 258/1, 258/4. Pravilnik o vrsti, vsebini in poteku specializacije zdravnikov člen 37. ZUS-1 člen 5, 5/2.
zdravniška specializacija - odlog pričetka specializacije - rok za pričetek specializacije - materialni rok - sklep o predlogu za odlog pričetka specializacije - pritožba - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Prvi odstavek 99. člena ZUP se nanaša na procesne roke. Rok za pričetek specializacije pa ni procesni rok, temveč predmet meritornega odločanja v upravnem postopku, saj se nanaša na pravico oziroma obveznost, o kateri je odločeno z odločbo, s katero je bila tožniku odobrena specializacija. Gre torej za materialni rok in s tem sestavni del odločbe o upravni zadevi, ki jo je mogoče izpodbijati v okvirih pravnih sredstev zoper odločbo. Ker je tožnik uveljavljal podaljšanje materialnega roka, ki izhaja iz odločbe in ki je tudi na podlagi 37. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov podaljšljiv, zavrženje njegove pritožbe zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o odlogu pričetka specializacije, posega v tožnikove pravice oziroma na zakon oprte koristi. Zoper takšno odločitev mora biti tožniku zagotovljeno pravno sredstvo že v upravnem postopku. Odločba o zavrženju tožnikove vloge je glede na povedano dejansko eden izmed sklepov, ki uživajo sodno varstvo po določilu drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZZdrS člen 33, 35, 36, 38. Pravilnik o zdravniških licencah člen 22, 22/1.
licenca na področju splošne medicine - podaljšanje licence - pogoji za podaljšanje licence - dodatno strokovno izpopolnjevanje - homeopatija
Sodišče pritrjuje tožnici, da nobena določba ZZdrS poleg obvezne izpolnitve pogoja strokovnih dosežkov ne določa še pogoja dodatnega strokovnega izpopolnjevanja v postopkih podaljševanja licence, vendar pa ZZdrS tudi ne ureja posebej takega primera, kot je obravnavani, to je primer podaljšanja licence zdravniku, ki prakse na področju, za katerega je predlagal podaljšanje licence, ne opravlja v polni delovni obveznosti.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - stvarna legitimacija - vezanost organa na pravno stališče sodišča - spor polne jurisdikcije
Upravni organ je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V konkretnem primeru organ temu stališču, kljub nespremenjenim dejanskim ugotovitvam, ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka. Vezanost organa na stališče sodišča sicer ni absolutna, vendar pa morajo biti podani utemeljeni razlogi za takšno odločanje po načelu zakonitosti, kar mora organ tudi navesti v svoji odločitvi.
ZZDej člen 3. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine člen 4, 7, 8, 9, 11, 12, 13. ZUP člen 9.
dovoljenje za izvajanje preiskav - pogoji za izdajo dovoljenja - načelo zaslišanja stranke - seznanitev stranke z relevantnimi okoliščinami - bistvena kršitev pravil postopka
Tožnica v postopku ni bila seznanjena z vsemi relevantnimi okoliščinami, ki so vplivale na odločitev. Preden se izda odločba je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Načelo zaslišanja stranke po povedanem v obravnavanem primeru ni bilo spoštovano. Zato so po presoji sodišča v postopku bistveno kršena pravila postopka in je posledično ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - izvajanje koncesije - doba podelitve koncesije
Enoletna doba podelitve koncesije, ki je namenjena začasni formalni ureditvi statusa tožnika kot izvajalca javne službe v zdravstveni dejavnosti in hkrati njegovi prilagoditvi na izvedbo s strani toženke načrtovane spremembe v organizaciji javne zdravstvene službe na primarni ravni, ki tožnika kot izvajalca javne zdravstvene službe ne bi več vključevala (dodelitev koncesije torej ni namenjena zagotovitvi dolgoročnega izvajanja javne zdravstvene službe z „izbranim“ koncesionarjem), šteje za potreben in razumen pogoj za dodelitev koncesije ter javna korist take odločitve pri tem odtehta zasebni interes koncesionarja (da se koncesija podeli za daljše obdobje).
specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nova lokacija opravljanja dejavnosti - odvzem dovoljenja
Določba 3. člena ZZDej, ki jo tožena stranka kot pravno podlago za izdajo dovoljenja navaja v uvodu svoje odločbe, vsebuje le pooblastilo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ne pa tudi pooblastila za odvzem dovoljenja, ki mora biti v zakonu posebej določeno. Ker ZZDej posebnih določb o odpravi oziroma razveljavitvi izdanega dovoljenja ne vsebuje, je odprava ali razveljavitev pravnomočne odločbe dopustna le na podlagi izrednih pravnih sredstev po določbah ZUP, če so za njihovo uporabo izpolnjeni predpisani pogoji.
ZZdrS člen 57, 59. ZUP člen 222, 222/4. Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije člen 38.
zahteva za izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem - kršitev kodeksa medicinske deontologije - izdaja lažnega zdravniškega potrdila - molk organa
Navedba tožnice v pritožbi zaradi molka organa, da pomeni izdaja lažnega zdravniškega potrdila hujšo kršitev - strokovno napako, ki ima lahko znake kaznivega dejanja, zaradi česar naj se zdravnici izreče ustrezen ukrep, nima opore v materialnih predpisih, ki veljajo za ta primer. Ker izdaja morebitnega lažnega zdravniškega potrdila nedvomno ne predstavlja hujše strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, saj to ravnanje zdravnice ni povzročilo trajnejše hude posledice na zdravju ali smrt bolnika oziroma zdravnica s tem ni resno ogrozila zdravje ali življenje kakega bolnika, se tudi sodišče strinja z zaključkom v izpodbijani odločbi, da ne gre za tak primer, ki bi terjal ukrepanje zbornice na način, kot ga predlaga tožnica.
ZUS-1 člen 2, 5. ZPOmK-1 člen 64, 66. Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo člen 38.
upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni akt - zavrženje tožbe - omejevalna ravnanja - določanje terapevtskih skupin zdravil
Če tožnik izpodbija akt, ki je po vsebini splošni abstraktni akt, za njegovo presojo ni pristojno upravno sodišče v upravnem sporu, temveč ustavno sodišče. Sklep o določitvi terapevtske skupine zaviralcev angiotenzinske konvertaze št. 9001-15/2013-DI/7 z dne 14. 11. 2013 je splošni akt. Sklep je bil objavljen na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje in je začel veljati 20. 11. 2013. Toženka s tem ne določa poimensko zdravil posameznih proizvajalcev zdravil, ki bi sodila v to terapevtsko skupino, temveč, upoštevajoč pri tem določbe Pravilnika o razvrščanju zdravil na listo, sprejetega na podlagi ZZVZZ, ki določa vsebinska merila in postopanje pristojnega organa, določa (le) zdravila, ki vsebujejo učinkovine, ki vplivajo na obravnavano terapevtsko indikacijo. Z na tak način določenimi zdravili v obravnavani terapevtski skupini zdravil pa se ne posega v pravni položaj posameznega/ih proizvajalca/ev zdravil in zatorej tak sklep ne ureja posamičnih razmerij, temveč na splošni ravni določa, katera zdravila (glede na predpisana merila) sodijo v obravnavano terapevtsko skupino zdravil.
Toženka s tem, ko v obravnavano terapevtsko skupino zdravil ni vključila vseh zdravil za zdravljenje arterijske hipertenzije, ki so registrirana za isto terapevtsko indikacijo, poleg tistih, ki so našteta v 2. členu sklepa o terapevtski skupini zdravil, ni kršila zakon oziroma Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo. Tožnik namreč nima prav, ko trdi, da se terapevtska skupina zdravil oblikuje zgolj na podlagi terapevtske indikacije, saj iz 38. člena Pravilnika o razvrščanju zdravil na listo izhaja, da se poleg terapevtske indikacije upoštevajo tudi merila iz 5. člena Pravilnika o razvrščanju zdravil na listo.
Sodišče ne sprejema tožnikovega ugovora, da toženka s sklepom o najvišjih priznanih vrednosti, izdanem na podlagi sklepa o terapevtskih skupin zdravil, podjetjem – proizvajalcem zdravil, katerih zdravila niso vključena v sklep o najvišjih priznanih vrednostih, neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj na trgu. Ali bo tožnik kljub temu postavil višjo ceno od najvišje priznane vrednosti, pa je stvar njegove poslovne politike oziroma strategije, ne glede na to, da s tem verjetno tvega manjše predpisovanje in posledično manjšo prodajo kot v nasprotnem primeru. To pa nedvomno ne predstavlja nedopustnega omejevanja prostega nastopanja na trgu in s tem kršitve 66. člena ZPOmK-1.
ZLD člen 5, 6, 9, 10, 21, 21/1, 22, 22/2. ZZ člen 20. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti člen 33, 33/1, 33/1-1.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - soglasje ustanovitelja - stvarna legitimacija - zavrženje vloge za verifikacijo lekarne
Tožničine vloge toženka ne bi smela zavreči iz razloga, ker tožnica ni upravičena oseba oziroma ker nima stvarne legitimacije v smislu 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Tožnica namreč lahko vloži vlogo za verifikacijo nove lekarne oziroma podružnice za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju druge občine. Toženka pa tudi ni imela zakonite podlage, da bi vlogo zavrgla zato, ker je tožnica ni ustrezno dopolnila. Iz obrazložitve namreč ne izhaja, da bi toženka uporabila drugi odstavek 67. člena ZUP.
Tožena stranka je odločbo, ki jo je odpravila z izpodbijano odločbo, odpravila že s svojo odločbo z dne 23. 10. 2012. Poleg tega pa v izreku izpodbijane odločbe ni bilo odločeno o pritožbi B.B., zato je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka.
ZUP člen 214, 214/1. ZZDej člen 80. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 9.
nadzor nad delovanjem bolnišnic - odprava nepravilnosti pri poslovanju - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Kolikor je bil tožnik seznanjen z dejstvi, ki so navedena v poročilu, tudi po mnenju sodišča dejstvo, da poročilo komisije pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo posredovano tožnici, ne predstavlja kršitve pravil ZUP in navedene ustavne pravice. Utemeljen pa je ugovor tožeče stranke, da je glede na to, da ni prejela poročila komisije, izpodbijana odločba tako pomanjkljiva (prvi odstavek 214. čl. ZUP), da se je ne da preizkusiti, saj ne vsebuje navedb glede ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je le to oprto ter razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov.
licenca za delo na področju splošne medicine - podaljšanje licence - specialistični izpit
Tožnik specialističnega izpita ni opravil, zato je licenco pridobil na podlagi drugega odstavka 83. člena ZZdrS in ne tretjega odstavka 83. člena istega zakona. Ker je nesporno, da tožniku ni bila izdana licenca za področje splošne medicine do 1. 1. 2000, ampak kasneje, to je 27. 12. 2006, bi moral za podaljšanje licence za delo na področju splošne medicine za obdobje po 1. 1. 2007 opraviti specialistični izpit. Ker tega ni opravil, tudi ni pravne podlage za drugačno odločitev, kot jo je sprejela tožena stranka.
licenca - podaljšanje licence - postopek vnovične izdaje licence - zavrnitev izdaje licence
V konkretnem primeru tožničino stališče, da izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 83. člena ZZdrS, zaradi česar meni, da ji za podaljšanje licence za delo na področju splošne medicine, ni treba opraviti specialističnega izpita, ni pravilno. Sodišče se strinja s stališčem iz izpodbijane odločitve, da se tožničina pravica, ki izhaja iz navedene določbe, nanaša na postopek podaljšanja in ne tudi na postopek vnovične izdaje licence. Tožnica je namreč zaprosila za podaljšanje licence, ki ji je bila izdana v letu 2006. Ne gre torej za podaljšanje licence, ki je bila tožnici izdana pred letom 2000, saj ji je le-ta prenehala, zaradi česar je ni mogoče podaljšati.