predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - Center za socialno delo (CSD) - prebivališče otroka - zavrnitev predloga
ZPP člen 112, 112/1, 112/10, 367b, 367b/1, 367b/2, 377.
pravočasnost predloga za dopustitev revizije - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - vloga, vložena po odvetniku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije mora stranka vložiti v 30 dneh po vročitvi sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena ZPP) pri Vrhovnem sodišču (drugi odstavek istega člena). Predlog, ki je vloga, vezana na rok, je pravočasen, če je v roku izročen pristojnemu sodišču (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če je vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP). To pomeni, da se v primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00070646
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZNP-1 člen 93. DZ člen 196.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - določitev preživnine - prekoračitev zahtevka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek (oz. pravilno predlog) s tem, ko je preživnino določilo od vložitve predloga dalje.
predlog za dopustitev revizije - rejniška dejavnost - pomembnost pravnega vprašanja - obsežnost navedb - predlog za dopustitev revizije, ki je po vsebini revizija - pravna vprašanja se ne nanašajo na vsebino zadeve in niso bistvena za pravilno in zakonito odločitev - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije s tolikšnim številom vprašanj (predlog vsebuje 38 vprašanj, kar je opazno večje število kot število pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba) in tako utemeljitvijo (obsežna utemeljitev, ki je delno pisana kot revizija in prepleta dopustne in nedopustne revizijske razloge) ne izpolnjuje zahtev po kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti, ki jih zaradi zagotavljanja precedenčne vloge Vrhovnega sodišča na stranke naslavlja četrti odstavek 367.b člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 367.a člena ZPP.
Prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj problemsko in silogistično osredotočati, iz nje mora izhajati pomembnost spornega pravnega vprašanja, ne le za konkretno zadevo, pač pa širše - za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse.
Ali se drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16) razlaga tako, da je za ugotovitev izračuna skupne višine nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) pri presoji „nove naloge“, ki je bila operaterju določena z zakonom ali drugim predpisom in jo je moral operater začeti izvajati znotraj zadevnega regulativnega obdobja, bistveno:
- da je nova naloga vsako obvezno opravilo, ki povzroča nove, še nepredvidene stroške in odhodke, ki so nastali operaterju zaradi vsakega predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti, četudi gre za opravilo znotraj že obstoječe naloge, za katere so stroški priznani v okviru zamejenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV), ali
- da je nova naloga samo tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oz. odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal, in ne zgolj zaradi novega ali spremenjenega opravila znotraj obstoječe naloge.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljena revizija - motenje posesti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku 384. člena določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočen sklep o ustavitvi postopka sicer je sklep, s katerim je postopek končan, a ZPP v četrtem odstavku navedenega člena določa, da zoper sklep, izdan v pravdi zaradi motenja posesti, revizije ni.
Če zakon določa, da revizije ni, je sodišče ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravnomočno končan postopek - zavrnitev zahteve za obnovo postopka - obnovitveni razlogi - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
Ali se drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16) razlaga tako, da je za ugotovitev izračuna skupne višine nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) pri presoji „nove naloge“, ki je bila operaterju določena z zakonom ali drugim predpisom in jo je moral operater začeti izvajati znotraj zadevnega regulativnega obdobja, bistveno:
- da je nova naloga vsako obvezno opravilo, ki povzroča nove, še nepredvidene stroške in odhodke, ki so nastali operaterju zaradi vsakega predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti, četudi gre za opravilo znotraj že obstoječe naloge, za katere so stroški priznani v okviru zamejenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV), ali
- da je nova naloga samo tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oziroma odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal, in ne zgolj zaradi novega ali spremenjenega opravila znotraj obstoječe naloge.
predlog za dopustitev revizije - podaljšanje subsidiarne zaščite - tajni podatki - pomanjkljiv predlog - konkretizacija kršenega pravnega pravila - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga
Predlagatelj je v obravnavani zadevi sicer oblikoval vprašanje, o katerem naj se dopusti revizija, vendar ne na podlagi vprašanja, ne na podlagi navedb v predlogu ni mogoče ugotoviti, kakšno je pravno stališče (razlaga) predlagatelja o postavljenem pravnem vprašanju oziroma zakaj ga je Upravno sodišče rešilo napačno. Tako predlagatelj ne opredeli nobenega pravnega problema, temveč le posplošeno trdi, da Upravno sodišče ni upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča. Katerih napotkov in zakaj, niti ne omeni.