zavrženje predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - oseba brez PDI
Ker vlagateljica svoji vlogi ni priložila dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367. č člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije - informacije javnega značaja - izjeme - davčna tajnost - delna ugoditev predlogu - enotna uporaba prava
Vrhovno sodišče se v fazi obravnavanja predloga za dopustitev revizije ne ukvarja z ustavnostjo zakonskih razlag, na katerih temelji sodba nižjega sodišča. Zato je neupošteven tožnikov predlog, naj Vrhovno sodišče, če bo ugotovilo, da je razlaga sporne 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 edina možna, prekine postopek odločanja o tem predlogu in začne postopek za oceno ustavnosti ZDIJZ pred Ustavnim sodiščem.
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno razlagalo določbo 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ s tem, ko je presodilo, da bi za varovanje davčne tajnosti pri organih, ki ne postopajo po določbah ZDavP-2, moral prvostopenjski organ zahtevane informacije kot davčno tajnost obravnavati le, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti?
URS člen 155. ZAID člen 55. ZPP člen 367b, 367b/6.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - razlogi sodbe - ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi
Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih zahtev iz 367. b člena ZPP, saj zastavljeno vprašaje (in utemeljitev predloga) ne izhaja iz nosilnega stališča izpodbijane sodbe.
ZPP člen 367a, 367b, 367b/4. ZUVRAS člen 17, 17/1.
predlog za dopustitev revizije - finančna pomoč - nakup nepremičnin - zavrženje predloga - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja
Sestavni del predloga za dopustitev revizije je navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. V skladu z dosedanjimi stališči Vrhovnega sodišča se utemeljitev pomembnosti zahteva za vsako vprašanje posebej in ne zadošča le povzemanje določbe 367. a člena ZPP.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljena revizija - motenje posesti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku 384. člena določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočen sklep o ustavitvi postopka sicer je sklep, s katerim je postopek končan, a ZPP v četrtem odstavku navedenega člena določa, da zoper sklep, izdan v pravdi zaradi motenja posesti, revizije ni.
Če zakon določa, da revizije ni, je sodišče ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - Center za socialno delo (CSD) - prebivališče otroka - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - podaljšanje subsidiarne zaščite - tajni podatki - pomanjkljiv predlog - konkretizacija kršenega pravnega pravila - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga
Predlagatelj je v obravnavani zadevi sicer oblikoval vprašanje, o katerem naj se dopusti revizija, vendar ne na podlagi vprašanja, ne na podlagi navedb v predlogu ni mogoče ugotoviti, kakšno je pravno stališče (razlaga) predlagatelja o postavljenem pravnem vprašanju oziroma zakaj ga je Upravno sodišče rešilo napačno. Tako predlagatelj ne opredeli nobenega pravnega problema, temveč le posplošeno trdi, da Upravno sodišče ni upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča. Katerih napotkov in zakaj, niti ne omeni.
ZPP člen 112, 112/1, 112/10, 367b, 367b/1, 367b/2, 377.
pravočasnost predloga za dopustitev revizije - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - vloga, vložena po odvetniku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije mora stranka vložiti v 30 dneh po vročitvi sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena ZPP) pri Vrhovnem sodišču (drugi odstavek istega člena). Predlog, ki je vloga, vezana na rok, je pravočasen, če je v roku izročen pristojnemu sodišču (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če je vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP). To pomeni, da se v primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00071034
ZPP člen 4, 347, 347/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 358, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 39, 39/2, 40, 40/2, 40/3. SPZ člen 66, 66/3, 70, 70/5, 231.
predlog za dopustitev revizije - ničnost pogodbe - pogodbena ustanovitev služnosti - užitek na solastniškem deležu - neodplačna pogodba - nedopustna podlaga - nedopusten nagib - namen pogodbenih strank - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - nasprotje v razlogih sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali so bili v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji za spremembo dokazne ocene sodišča prve stopnje brez izvedbe pritožbene obravnave?
(2) Ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se z vknjižbo užitka na toženkinem solastniškem deležu nepremičnine pravni položaj tožnice v postopku delitve solastnine ni poslabšal?
(3) Ali so v sodbi sodišča druge stopnje razlogi o odločilnih dejstvih (glede poslabšanja pravnega položaja tožnice v postopku delitve solastnine in vpliva vknjiženega užitka na celotno nepremičnino) med seboj v nasprotju in je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
(4) Ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru, ko je spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča, zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe?
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVEtL člen 44, 44/3, 44/4.
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dokazovanje z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali sta sodišči zagrešili absolutno bistveno kršitev procesnih pravil s tem, ko nista obravnavali strokovnih navedb drugega nasprotnega udeleženca, vsebovanih v izven postopka pridobljenem izvedenskem mnenju A. A. in njegovih pripomb zoper mnenje izvedenke urbanistične stroke B. B. in
- ali sodišči pravilno uporabili materialno pravo pri presoji pravnih posledic Odločbe Občine Ljubljana – Bežigrad št. 465-226/72 z dne 9. 5. 1973 in sodne poravnave z dne 4. 4. 1074.
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravnomočno končan postopek - zavrnitev zahteve za obnovo postopka - obnovitveni razlogi - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zavrnitev predloga
Ali se drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16) razlaga tako, da je za ugotovitev izračuna skupne višine nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) pri presoji „nove naloge“, ki je bila operaterju določena z zakonom ali drugim predpisom in jo je moral operater začeti izvajati znotraj zadevnega regulativnega obdobja, bistveno:
- da je nova naloga vsako obvezno opravilo, ki povzroča nove, še nepredvidene stroške in odhodke, ki so nastali operaterju zaradi vsakega predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti, četudi gre za opravilo znotraj že obstoječe naloge, za katere so stroški priznani v okviru zamejenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV), ali
- da je nova naloga samo tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oz. odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal, in ne zgolj zaradi novega ali spremenjenega opravila znotraj obstoječe naloge.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.