predlog za dopustitev revizije - nesreča pri delu - soprispevek oškodovanca - zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev glede soprispevka oškodovanega delavca prve toženke A. A., ki je določen 10 %, upoštevajoč vse ugotovljene okoliščine, materialnopravno pravilna.
predlog za dopustitev revizije - nesreča pri delu - soprispevek oškodovanca - zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali dejanje poškodovanega delavca pomeni instinktivno in hipno dejanje, zaradi katerega poškodovanemu delavcu ni mogoče pripisati odgovornosti za nastale poškodbe.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost prodajalca za napako - jamčevalni rok - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali prodajalec za napake po določilih 465. člena OZ odgovarja tudi, če je za napako izvedel ali bi zanjo moral vedeti šele več kot 6 mesecev po sklenitvi prodajne pogodbe in izročitvi stvari kupcu oziroma po izteku daljšega jamčevalnega roka, v kolikor je bil s prodajno pogodbo dogovorjen daljši jamčevalni rok?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - kolektivni delovni spor - individualni delovni spor - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče, da je kljub pravnomočni sodbi v kolektivnem delovnem sporu tožnikova terjatev zastarala pred vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00072516
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ-UPB1 člen 179, 179/1, 182.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - povrnitev bodoče škode - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, in sicer 179. in 182. člen OZ, ko tožeči stranki nista v celoti priznali vtoževane odškodnine iz naslova strahu in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 355, 355/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 131/2.
predlog za dopustitev revizije - objektivna odškodninska odgovornost - ugotavljanje škode - trditvena in dokazna podlaga - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je brez pritožbene obravnave spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen po temelju, in s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek v celoti, kršilo določbo 355. člena Zakona o pravdnem postopku in zagrešilo bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku?
- Ali je sodišče druge stopnje tožeči stranki odreklo možnost sodelovanja in jo prikrajšalo v pravici do izjave ter pravici do pravnega sredstva?
- Ali je v predmetni zadevi dokazna ponudba tožeče stranke ostala neizčrpana in je dokazna ocena višjega sodišča obremenjena z bistveno kršitvijo pravil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku?
- Ali je v predmetni pravdni zadevi odločitev višjega sodišča, da trditvena podlaga in dokazna ponudba tožeče stranke ne zadostuje za ugotavljanje obstoja škode, v skladu z razrahljano teorijo substanciranja, ki je uveljavljena v slovenskem pravnem redu?
predlog za dopustitev revizije - nesorazmerno dolgo besedilo - jasnost besedila - razlogi sodbe - opredelitev kršenega pravnega pravila - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - zavrženje predloga
Temeljno merilo dovoljenosti revizije je z novelo ZPP-E postalo pomembnost spornega pravnega vprašanja in to ne le za konkretno zadevo, pač pa širše - za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse (367.a člen ZPP). Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije (četrti odstavek 367.b člen ZPP). Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva pa ni nepremostljiva, niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.
Predlog za dopustitev revizije bistveno presega število in obseg pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba. Poleg nerelevantnosti številnih predlagateljičinih stališč, pa je več od teh stališč tudi ponovljenih, nekatera tudi večkrat, čeprav v malenkostno spremenjeni ubeseditvi. Predlog tako očitno ne izpolnjuje zahtev po jasnosti in kratkosti.
Pri nasprotovanju razlogom Upravnega sodišča predlagateljica ne izlušči bistva pravnega problema, niti ga na kratko ne utemelji, čeprav relevantno procesno gradivo ni obsežno in so tudi nosilni razlogi izpodbijane sodbe jasno razumljivi. Povsem so izostali razlogi, zakaj naj bi Upravno sodišče posamezno vprašanje rešilo nezakonito.
ZUS-1 člen 12, 12/2, 82, 95, 95/1. ZPP člen 367, 367/1, 377.
predlog za dopustitev revizije zoper sklep - sklep Vrhovnega sodišča RS - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
V upravnem sporu revizija zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki jo sprejme v pritožbenem postopku, ni dovoljena.
Iz posebne ureditve pravnih sredstev v ZUS-1 namreč izhaja, da je zoper odločbe upravnega sodišča mogoče le eno pravno sredstvo na Vrhovno sodišče – bodisi pritožba bodisi revizija. Pravno sredstvo zoper sklepe je načeloma pritožba (82. člen ZUS-1), le v primeru sklepa o ničnosti izpodbijanega upravnega akta je to revizija (prvi odstavek 95. člena ZUS-1). To pomeni, da možnost vložitve pritožbe v upravnem sporu izključuje revizijo, s tem pa tudi podvajanje odločanja Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi o istih pravnih vprašanjih.
Glede na to da je postopek za dopustitev revizije le predhodna faza revizijskega postopka, tudi predlog za dopustitev revizije zoper odločbe, zoper katere ni mogoče vložiti revizije, ni dovoljen.
Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES člen 6. ZPCP-2 člen 20, 20/1, 20/1-a, 32, 32/1.
predlog za dopustitev revizije - prevozi v cestnem prometu - odvzem licence - ugled - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - načelo sorazmernosti - dopustitev revizije
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj:
- Ali je možno izpodbijati očitek izgube dobrega ugleda prevoznika po izdani pravnomočni kazenski sodbi?
- Ali je materialnopravno pravilna presoja, da se preklic in odvzem licenc ne obravnava po pravilih pravnih posledic kazenske sodbe?
- Ali je materialnopravno pravilno, da se za presojo izpolnjevanja pogojev za izvajanje prevozov oseb in tovora upošteva zakonodaja veljavna ob izdaji odločbe o preklicu in odvzemu in ne zakonodaja veljavna v času delovanja sankcionirano s kazensko sodbo?
- Ali je materialnopravno pravilno stališče, da tožena stranka nima ustavnopravnih pooblastil presojati (ne)sorazmernost ukrepa preklica in odvzema licence in da je tožena stranka vezana na določbe iz točk a do f, 1. odstavka 32. člena ZPCP-2?
ZDen člen 9, 12. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - razlogi sodbe - ni vprašanje pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava - zavrženje predloga
Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, bi morali predlagatelji pri oblikovanju vprašanj izhajati iz stališč izpodbijane sodbe, na kratko utemeljiti, zakaj so ta napačna, ter tudi zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila iz tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.
Sestavni del predloga je med drugim navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. V skladu z dosedanjimi stališči Vrhovnega sodišča se utemeljitev pomembnosti zahteva za vsako vprašanje posebej in ne zadošča le povzemanje določbe 367. a člena ZPP.
Predlagana vprašaja (in utemeljitev predloga) ne izhajajo iz nosilnih stališč izpodbijane sodbe, zato revizije ni mogoče dopustiti. Vrhovno sodišče lahko revizijski preizkus opravi le v okviru tega, kar je Upravno sodišče obravnavalo in uporabilo kot temelj svoje sodne presoje.