predlog za dopustitev revizije - razveza pogodbe - depozit - umik depozita - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti stališča drugostopenjskega sodišča, da umik depozita nima retroaktivnega učinka, kar nima za posledico razdrtja pogodbe.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6, 370, 370/2. ZIKS člen 145č. ZNP-1 člen 37.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev premoženja po ZIKS - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja
Zakon postavlja stroge zahteve glede obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije, katerim prva nasprotna udeleženka in stranski intervenient nista zadostila. Utemeljujeta, v čem naj bi bili odločbi sodišč prve in druge stopnje napačni ter pri tem nesistematizirano mešata očitke o zmotni uporabi materialnega prava, bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka kot tudi trditve o dejstvih, ki so na revizijski stopnji, kolikor niso skladne z dejansko podlago izpodbijane odločbe, neupoštevne (drugi odstavek 370. člena ZPP). Njuna vloga se tako po vsebini pravzaprav približuje reviziji, vendar pa uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar prva nasprotna udeleženka in stranski intervenient ne moreta prepustiti Vrhovnemu sodišču.
obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postavljeni vprašanji nista niti razumljivi niti ni iz njiju moč izluščiti relevantnega pravnega problema. Kot bistvena v predlogu izostane problemsko osredotočena obrazložitev, ki bi omogočala povezavo postavljenih vprašanj z relevantnimi materialnimi ali procesnimi kršitvami, in ustrezno kratka obrazložitev, zakaj naj bi sodišče druge stopnje kršilo konkretne pravne določbe.
V predlogu so izostale tudi navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Posledično Vrhovnemu sodišču ni bila omogočena presoja pomembnosti pravnih vprašanj za pravni red kot celoto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00082293
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sprememba sodne prakse - ničnost pogodbe - pravica stranke do izjave - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da je v primeru ugotovljene nepoštenosti pogodbenega pogoja nična celotna kreditna pogodba, ki tak nepošten pogoj vsebuje?
2. Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je spremenilo sodbo prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?
predlog za dopustitev revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupna pravica solastnika - predkupna pravica občine - krajinski park - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je v skladu z Ustavo RS zakonska ureditev oziroma razlaga 84. člena Zakona o ohranjanju narave v zvezi s 23. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih, po kateri naj bi predkupna pravica lokalne skupnosti pri nakupu zemljišč na zavarovanih območjih, za katere je sprejela akt o zavarovanju, izključevala predkupno pravico solastnika teh nepremičnin?
predlog za dopustitev revizije - gradbeno dovoljenje - občina kot stranski udeleženec - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je s tem, ko tožeči stranki, ki je občina, na območju katere naj bi se vršila obravnavana gradnja, ni priznalo statusa stranskega udeleženca postopka izdaje gradbenega dovoljenja, Upravno sodišče odločalo v nasprotju z Ustavo?
predlog za dopustitev revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenec - kmet - izjava na zapisnik - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali lahko upravni organ v postopku odobritve nakupa kmetijskega zemljišča izjavo predkupnega upravičenca o sprejemu ponudbe s hkratnim uveljavljanjem predkupnega upravičenja kot „kmet“ šteje kot izjavo iz 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ?
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Iz 367., 367.b in 384. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izhaja, da je predlog za dopustitev revizije dovoljen zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje in zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.
Sklep vrhovnega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve temu sodišču v novo sojenje ni odločitev, zoper katero bi bilo dopustno vložiti predlog za dopustitev revizije.
predlog za dopustitev revizije - državna štipendija - vračilo štipendije - odpis dolga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ kateri materialni predpis je treba uporabiti v primeru vložene prošnje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije,
‒ ali mora izplačevalec pravice, ko odloča o odpisu dolga na podlagi devetega odstavka 44. člena ZUPJS, obvezno pridobiti mnenje centra za socialno delo.
Tožnik v predlogu za dopustitev revizije v bistvenem izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišč (da so razlogi sodišč v nasprotju z izvedenimi dokazi) in v tej zvezi uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar niti ni dopusten revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP), ter bistveno kršitev določb pravdnega postopka, češ da sodba sodišča druge stopnje ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih (zlasti glede vprašanja, zakaj sodišče ni verjelo pričam, ki jih je predlagal tožnik). Glede pomanjkljive obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje tožnik nejasno uveljavlja še odstop od sodne prakse. Glede zmotne uporabe materialnega prava pa se zgolj sklicuje na 179. člen ZDR-1, ki je podlaga za odločanje o odškodninski odgovornosti delodajalca, ne navede pa pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno v zvezi z uporabo navedene določbe.
Takšen predlog za dopustitev revizije nima sestavin, ki jih za vsebinsko obravnavo predloga zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je presoja sodišča druge stopnje, da je tožena stranka v celoti odškodninsko odgovorna za nastalo škodo za nesrečo pri delu tožnika, materialnopravno pravilna.
predlog za dopustitev revizije - laični predlog - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga
Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če predlogu ne priloži dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in tako ne izkaže pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, to je, da ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (367.č člen ZPP). V obravnavanem primeru je dolžnik vlogo vložil sam in na nobenem mestu ne trdi, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, tem manj to izkaže.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopolnitev revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Predlagatelj svoje nestrinjanje z razlogi sodbe gradi na trditvah o neenaki obravnavi, ki pa jih utemelji le s tem, da naj bi tudi občina objekt uporabljala za prireditve, pa za to ni potrebovala spremembe namembnosti, in z navedbami, da je v tem postopku določen za inšpekcijskega zavezanca, po drugi strani pa je bila njegova zahteva za legalizacijo zavrnjena, ker ni lastnik objekta. Pri tem se formalno sklicuje na drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS) ter 14. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar ne poda nobenih nadaljnjih pravno relevantnih navedb v tej smeri.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 105a/2, 367c, 367c/3. ZVEtL-1 člen 43,43/1,43/1-1. URS člen 22, 23, 25.
predlog za dopustitev revizije - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - prostorski akt - pravica do izjave - dopustitev revizije - etažna lastnina - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
◦ Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo - 1. točko prvega odstavka 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), ko je kot odločilno za ugotovitev pripadajočega zemljišča predlagateljičine stavbe štelo geodetsko določeno površino in potek meja načrtovane gradbene parcele po vnaprejšnjem parcelacijskem načrtu, pripravljenem še pred izgradnjo in ureditvijo soseske?
◦ Ali je obrazložitev izpodbijanega pravnomočnega sklepa glede ugotovitve in uporabe urbanističnih standardov za določanje individualnih pripadajočih zemljišč stanovanjskih stavb obremenjena s kršitvami pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave ter kršitvami iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)?
◦ Ali sta sodišči prve in druge stopnje v okoliščinah obravnavanega primera pravilno uporabili določbe prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 glede odločitve o skupnem pripadajočem zemljišču stavb obravnavane soseske?
◦ Ali je obrazložitev sklepov sodišč prve in druge stopnje obremenjena s kršitvami pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave ter kršitvami iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog
Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.