ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č. ZNP-1 člen 37, 37/1.
predlog za dopustitev revizije - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - končni sklep - sklep o uvedbi postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Nasprotna udeleženka je predlog vložila sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Revizija tudi ni dovoljena, ker izpodbijani sklep ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 37. člena ZNP).
Stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep, s katerim sodišče druge stopnje potrdi sklep sodišča prve stopnje, da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije za odločanje o varstvu in vzgoji, stikih in preživljanju mld. otrok, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je revizija dovoljena pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 10. člena ZIZ). Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 10, 44, 44/2, 212, 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1. ZZK-1 člen 8.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - obseg služnosti - izvrševanje služnosti - prodaja služeče nepremičnine pred vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo - dobrovernost pridobitelja - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost kupca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - spor majhne vrednosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Osmi odstavek 458. člena ZPP izrecno določa, da v sporih majhne vrednosti ni revizije. Jezikovna razlaga navedene določbe in njene meje so tako jasne, da jih ni mogoče prebijati z nobeno izmed razlagalnih metod. Vrhovno sodišče še dodaja, da Ustava ne zagotavlja pravice do revizije. Iz presoje Ustavnega sodišča izhaja, da sme zakonodajalec prosto odločiti, ali bo mogoče vložiti revizijo v posameznih postopkih, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli vrhovnega sodišča.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je upravno sodišče, upoštevaje določbo 10.a člena ZN in določbe Pravilnika, pravilno štelo, da je v postopku imenovanja notarja predpisana obveznost vodenja zapisnikov na ustnih razgovorih?
V upravnem sporu revizija zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki je sprejeta v pritožbenem postopku, ni dovoljena, saj ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu ni določeno, da je dopustno vložiti revizijo zoper odločitev Vrhovnega sodišča – tudi ne zoper sklep, s katerim je odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega upravnega sodišča oziroma to pritožbo zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - elektronske komunikacije - wangiri klici - trditveno in dokazno breme - ugotavljanje dejanskega stanja - procesna kršitev - pomanjkljiva obrazložitev - zavrženje predloga
V predlogu zatrjevana kršitev 212. člena ZPP ni opisana natančno in konkretno, zato je Vrhovno sodišče predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00079613
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - čast in dobro ime - svoboda izražanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - prepoved objave - objava sodbe - javno opravičilo - članki
predlog za dopustitev revizije - vsebina predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Predlog se zavrže. Predlog je nepopoln do te mere, da revizijskemu sodišču onemogoča opravo presoje zatrjevane pomembnosti vprašanj. Splošna pomembnost ponujenih vprašanj ni niti zatrjevana, še manj izkazana. Tožnik vprašanja zastavlja mimo razlogov, ki jih je kot ključne za zavrnitev zahtevka navedlo sodišče druge stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00080171
ZPP člen 243, 286b, 286b/1, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - protipravnost - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z izvedencem - pravica stranke do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
laičen predlog za dopustitev revizije - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj je predlog vložil sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo (367.č člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - vsebina predloga za dopustitev revizije - nekonkretizacija očitanih kršitev - zavrženje predloga
Predlog se zavrže. Predlagatelj vprašanj v predlogu za dopustitev revizije sploh ne zastavi. Na zakonske razloge za dopustitev revizije se sklicuje le posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar pa ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotje z ustaljeno sodno prakso ni zatrjevano. Čeprav tožnik sodbi sodišča druge stopnje očita tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pa le-teh v predlogu nato ne konkretizira.
kršitev osebnostnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - relativno javna oseba - pravica do osebnega dostojanstva - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - povprečen bralec - kolizija ustavnih pravic - dopuščena revizija - objektivna presoja žaljivosti - svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilen zaključek sodišča, da je v opisanem primeru podana protipravnost ravnanja tožene stranke v smislu njegove odškodninske odgovornosti?
zavrženje predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog
Predlog kot vloga, ki je vezana na rok, je pravočasen, če je v roku izročen pristojnemu sodišču (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če je vloga, ki ni tožba (torej tudi predlog za dopustitev revizije), vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP). To pomeni, da se v primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto.