Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Tožnikov predlog je v delu, ki naj bi na kratko utemeljeval, katero pravno vprašanje naj bi sodišče rešilo napačno in v čem naj bi se odražala napaka sodišče druge stopnje, spisan kot (nekdanja) direktna revizija, ki odločitev nižjih sodišč napada vsevprek ter se zanaša tudi na preizkus po uradni dolžnosti. Koneksnost s ponujenimi vprašanji, ki so nanizana v sklepnem delu, ni jasno razvidna.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno in procesno pravo, ko je sodbo sodišča prve stopnje glede nasprotne tožbe spremenilo in toženčev zahtevek zavrnilo.
Zaradi pogoja, da mora biti revizija pred tem dopuščena, mora stranka izkazovati pravni interes že za vložitev predloga za dopustitev revizije. Ta je podan, če bi ugoditev reviziji zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Druga toženka je v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje uspela, saj so bili vsi tožbeni zahtevki zoper njo zavrnjeni. Njen pravni položaj se zato z ugoditvijo morebitni reviziji (razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v novo sojenje ali sprememba izpodbijane sodbe) ne bi mogel izboljšati. To pomeni, da za njeno vložitev nima pravnega interesa in njen predlog ni dovoljen.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa in zavrženju predloga za izločitev sodnice. To ni sklep, s katerim bi sodišče odločalo o glavni stvari.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče, da se v okoliščinah konkretnega primera zneski plač ne upoštevajo kot strošek specializacije, ki ga je toženka dolžna povrniti tožniku.
Predlog za dopustitev revizije ni podpisan s strani pooblaščenke, čeprav je predlogu priloženo pooblastilo za vložitev revizije v tej zadevi. Predlog torej ni popoln in ne izpolnjuje formalnih zahtev za vsebinsko obravnavanje.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
ali pojem "sprememba delovnopravnega statusa", ki je določen v drugem odstavku 121. člena ZPIZ-2, zajema spremembo položaja delovnega invalida, ki ni v delovnem razmerju;
ali je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo s tem, da je uporabo drugega odstavka 121. člena ZPIZ-2 omejilo na razmerje med delavcem in delodajalcem, tožniku kot samostojnemu podjetniku pa izplačilo delnega nadomestila priznalo na podlagi 122. člena ZPIZ-2, brez časovne omejitve izplačila glede na datum vložitve zahteve.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da je v okoliščinah konkretnega primera izpolnjen abstraktni dejanski stan iz 11. točke drugega odstavka 28. člena ZSVarPre, zaradi česar je treba uporabiti 29. člen ZSVarPre ali gre nasprotno za obstoj krivdnega razloga iz prvega odstavka 28. člena ZSVarPre.
Tožnik izpodbija odločitev sodišča druge stopnje glede odločitve o stroških postopka.
Revizija zoper sklep o stroških postopka ni dovoljena. Zato je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.
Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (člen ZPP).
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali ima skupni lastnik pričakovalne pravice na lastninski pravici upravičenje (premično) stvar, ki je predmet le-te, uporabljati, če sam ni stranka pogodbe o finančnem leasingu z odkupno klavzulo in ali je upravičen terjati plačilo uporabnine samo, če ima na (premični) stvari izključno upravičenje do njene uporabe?
Tožnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se peti odstavek 97. člena ZMZ-1 lahko razlaga tako, da se za družinske člane osebe s priznano mednarodno zaščito obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev raztegne tudi preko časovne omejitve iz prvega odstavka 97. člena ZMZ-1, in sicer z upoštevanjem obdobja iz tretjega odstavka istega člena, čeprav zakon tega izrecno ne določa?