mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in novi dokazi - zavrnitev zahteve
Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja, lahko vloži ponovno prošnjo le, če predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Novi dokazi ali nova dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve, oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je toženka sodnica sodišča, pri katerem teče postopek, je taka, da bi vzbujala dvom v nepristranskost sodišča in tako brez dvoma tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
Iz podanih navedb pa ne izhaja utemeljenost predloga, da se pristojnost za odločanje prenese na sodišče, ki organizacijsko ne spada pod Višje sodišče v Mariboru. O utemeljenosti predloga za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče bo Vrhovno sodišče odločalo, če/ko bo tak predlog podan v pritožbenem postopku.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki predloži napačno pooblastilo (na primer, pooblastilo, ki ni novo), poziva na odpravo pomanjkljivosti.
pritožba zoper drugostopenjsko odločbo - predlog za dopustitev revizije - laični predlog - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč so mogoča le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizija se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagatelj svojo vlogo tudi poslal.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 374, 374/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - aktivna legitimacija za vložitev predloga - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zvišanje preživnine - ureditev stikov - udeleženci nepravdnega postopka - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je ravnanje sodišča druge stopnje, s tem ko je zavrglo pritožbo prve udeleženke, čeprav je sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavalo, procesno pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00065980
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZS člen 36, 36/3, 71, 71/4. OZ člen 5, 35. SZ člen 118. ZPPLPS člen 6. SPZ člen 10, 12, 65, 72, 192, 194. ZZK-1 člen 243. URS člen 23.
predlog za dopustitev revizije - izbrisna tožba - ničnost prodajne pogodbe - zemljiškoknjižno stanje - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - privatizacija stanovanj po SZ - dolžnost prodaje stanovanj - imetništvo stanovanjske pravice - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic - izbris zemljiškega dolga - pravica stranke do izjave - zakoniti sodnik - zavrnitev predloga
ZTLR člen 28. SPZ člen 269. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - vrnitev nepremičnine v posest - ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Predlog je vsebinsko prazen, podprt zgolj s predlagateljevo nejevoljo, ki jo že dolga leta goji in krepi do Višjega sodišča v Ljubljani. Da se je medtem zamenjala že cela generacija sodnikov, pri njegovem odnosu ne igra nikakršne vloge. Gre za vzorec vloge, kakršno je že v številnih drugih zadevah na podlagi 67. člena ZPP pred Vrhovnim sodiščem sprožil isti predlagatelj. Tudi tokrat je zato Vrhovno sodišče njegov predlog zavrnilo.
Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES člen 3, 3-8, 7, 7/1, 7/1-d, 7/1-e, 7/1-f, 13. Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) člen 11, 11-g, 12, 14. ZVO-1 člen 3, 3-8, 3-9, 18, 68, 78, 78/1, 78/1-5, 78/2, 78/3, 78/4, 86, 70, 70/1, 70/1-7. ZUS-1 člen 94, 94/2.
dopuščena revizija - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega - preprečevanje večje nesreče - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - po uradni dolžnosti - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo - ugoditev reviziji
Dejstvo, da celovita presoja vplivov na okolje, ki se zahteva pri pripravi in sprejemu splošnih prostorskih aktov, po izadji okoljevarstvenega dovoljenja ni bila opravljena, samo po sebi ne more vplivati na zakonitost okoljevarstvenega dovoljenja in ne terja njegove spremembe po 5. točki prvega odstavka 78. člena ZVO-1. Ta se namreč nanaša na zahtevo po uporabi drugih tehnik zaradi obaratovalne varnosti procesa.
Tudi v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za napravo, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega iz 68. člena ZVO-1 (IED naprava) mora pristojni organ preverjati, ali so zagotovljeni ukrepi za preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic. Če gre za napravo, ki uporablja nevarne snovi, pa mora preveriti tudi, ali so zagotovljeni ukrepi za preprečevanje večjih nesreč ter zmanjšanju njenih posledic v skladu z Direktivo Seveso III, na kar pa se nanaša dovoljenje za obrat iz 18. člena ZVO-1.
Po ZVO-1 gre torej formalno za dve različni dovoljenji. To pa ne ne pomeni, da IED naprava, ki ima okoljevarstveno dovoljenje iz 68. člena, ne potrebuje tudi okoljevarstvenega dovoljenja iz 86. člena ZVO-1, če gre za napravo, ki je hkrati obrat iz 18. člena ZVO-1. Obrat je namreč opredeljen kot območje, ki ga upravlja isti upravljavec, na katerem se nahaja ena ali več naprav. Obrat iz 18. člena lahko začne obratovati le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja iz 86. člena ZVO-1. Če je katerakoli od naprav na območju obrata IED naprava, ta lahko začne obratovati le, če je zanjo izdano tudi pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje iz 68. člena (prvi odstavek 69. člena ZVO-1). Okoljevarstveno dovoljenje za IED napravo iz 68. člena ZVO-1 torej samo po sebi ne dopušča obratovanja te naprave, če je ta naprava hkrati obrat iz 18. člena ZVO-1 in obratno, okoljevarstveno dovoljenje za obrat še ne zadošča za zakonito obratovanje IED naprave.
V postopku preverjanja in spremembe okoljevarstvenega dovoljenja po uradni dolžnosti za IED napravo, ki izpolnjuje tdui pogoje za obrat iz 18. člena ZVO-1, mora torej organ izvesti tudi preverjanje skladnosti obratovanja naprave z Direktivo o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (Direktiva Seveso III). Pri tem pa tretjega odstavka 78. člena ZVO-1 ni mogoče razumeti tako, da je le ugotovitev inšpekcijskega organa lahko podlaga za ugotovitev, ali je treba okoljevarstveno dovoljenje spremeniti. Inšpekcijski organ namreč preverja, ali je dejansko obratovanje naprave v skladu s predpisi in ne, ali je okoljevarstveno dovoljenje skladno s predpisi. To niti ni pristojnost inšpekcijskega organa. Četrti odstavek 78. člena ZVO-1 sicer predvideva, da ministrstvo v postopku preverjanja okoljevarstvenega dovoljenja in izdaje odločbe o njegovi spremembi uporabi ugotovitve inšpekcijskega pregleda, vendar so te ugotovitve lahko predmet uporabe kot ugotovitve dejanskega stanja za izdajo odločbe le, če jih poročilo oziroma odločba vsebujeta. Če se v nekem primeru ne inšpekcijsko poročilo ne inšpekcijska odločba ne nanašata na nadzor uporabe nevarnih snovi, to še ni ugotovitev, da ne gre za obrat oziroma, da je okoljevarstveno dovoljenje z vidika spremenjenih predpisov glede vrste in količine nevarnih snovi pregledano in da ne potrebuje nobene spremembe.