Rok določen v 143. členu ZD v katerem morajo zapustnikovi upniki zahtevati ločitev zapuščine je prekluzivne narave. Ko gre za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka. Tretja oseba lahko svoj zahtevek uveljavi v pravdi, kadar to želi, ne glede na tek zapuščinskega postopka.
potek glavne obravnave - izostanek tožene stranke - nova dejstva v pritožbi
Predlog za preložitev glavne obravnave zaradi "službene zadržanosti tožene stranke" ni utemeljen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo v njeni odsotnosti. Tudi verjetnosti, da brez svoje krivde ni mogla do konca glavne obravnave navesti dejstev, tožena stranka ni izkazala.
Pojma posredne posesti ni mogoče razlagati tako široko, da bi imel nekdo lako posest preko svojih mačkov. V tem primeru gre lahko kvečjemu za neposredno posest, za kar pa morajo biti izpolnjeni drugačni pogoji.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če upnik po izdaji sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sporoči, da je dolžnik del terjatve poravnal, vendar v tem delu ne umakne izvršilnega predloga, mora sodišče ne glede na to, po obrazloženem dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi razveljaviti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik sicer zatrjuje, da je upnikovo terjatev plačal, vendar pa ni predložil nikakršnega dokaza o zatrjevanem plačilu, zato dolžnikovega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Dejansko stanje ni nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ugotovi silobran na oškodovančevi strani v postopku zoper obdolženca, pa oškodovanec, ki sicer povzročitev obdolženčeve poškodbe zanika, sploh ni bil obtožen zaradi te poškodbe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil dne 19.10.1998, to je po uveljavitvi Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
Ker pa je sodiče rpve stopnje izdalo sklep o izvršbi dne 1.10.1998 (pred uveljavitvijo ZIZ), se ugovor odlžnika obravnava na podlagi določb Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Dolžnik je v celoti ugovarjal sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
V takšnem primeru prvostopno sodišče v izvršilnem postopku ne obravnava vsebinsko ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak mora postopati v skladu z določbo 2. odstavka 55.a člena ZIP.
Če je dolžnik pravna oseba s sedežem vpisanim v sodnem registru, pa na sedežu ne omogoči vročanja sodnih pisanj, pomeni to odklonitev vročitve, zaradi česar je mogoča vročitev po 144. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja, da je terjatve plačal in za del terjatev priloži dokaze o plačilu, iz teh pa se ne ve kolikšen del terjatev je poravnan, je treba razveljaviti celoten sklep o izvršbi.
Sodišče določi razvezanemu zakoncu preživnino le za določen čas, kadar je le-ta sposoben za delo in si ga lahko poišče. Pri tem upošteva potreben čas, glede na konkretne okoliščine, da se lahko zakonec vživi v nov položaj.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika - pritožba upnika
Dolžnik sploh ne trdi, da ni dolžan plačati oz. da ni dolžan plačati toliko, kot zahteva upnik, pojasnjuje le, zakaj trenutno ne more poravnati svoje obveznosti. Takšnih trditev ni mogoče šteti niti kot navedbo odločilnih dejstev, s katerimi bi lahko uspešno nasprotoval sami terjatvi.
Ker je izkazano, da je bila tožena stranka opominjana je v skladu s 5. odst. 7. člena v zvezi z 29. in 30. členom Zakona o sodnih taksah dolžna plačati še kazensko takso.
S plačilom odškodnine svojemu delavcu je tožeča stranka izpolnila obveznost toženke (iz naslova obveznega zavarovanja vozila povzročitelja škode), zato je izpolnjena terjatev v celoti prešla na tožnico (po pravnem pravilu prvega odstavka člena 299 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
Do odkupa stanovanja po ugodnostih stanovanjskega zakona so upravičeni tisti, ki so imeli status imetnika stanovanjske pravice na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Kasnejše spremembe statusa niso pomembne.
Tožeča stranka je v okviru prekluzivnega enoletnega roka iz 117. čl.
ZOR dovolj določno podala trditve o tem, da je bila pri sklepanju pogodbe s toženo stranko v zmoti glede neke okoliščine v zvezi s sklepanjem pogodbe. S svojimi kasnejšimi navedbami glede vzroka bistvenosti zmote je tožeča le konkretizirala in dopolnila svoje že dane navedbe. Dopolnitev dejanskih navedb glede že postavljenega zahtevka je mogoče tudi po izteku prekluzivnega roka.
Pri tožniku ni bilo zmote o osebi, s katero se sklepa pogodba, saj je bil tožnik ves čas prepričan, da sklepa pogodbo s tožencem, s katerim jo je tudi zares sklenil. Tožeča stranka je bila v zmoti glede okoliščine posla, kar bi glede na določila 1. odst. 61. čl. ZOR utegnila biti bistvena zmota, vendar v obravnavanem primeru sporni člen pogodbe ni odločilna okoliščina, ker za stranke ne ustvarja nikakršnih obveznosti.
Predpogodba mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo. Ker je za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo predpisana oblika notarskega zapisa, mora biti tudi predpogodba za ustanovitev take družbe narejena v obliki notarskega zapisa, sicer taka predpogodba ni pravno zavezujoča.
Če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, take sodbe ni mogoče preizkusiti in ta pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 178, 178/1, 178/2. ZTVCP člen 41, 41/1, 41/2.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika motornega vozila - ocena ravnanja obeh udeležencev prometne nesreče
Prvostopno sodišče mora ob ugotovitvi mesta in poteka prometne nesreče, upoštevanju stanja in širine obeh cest ter vegetacije ob njej, zaradi katere je bila preglednost dejansko ovirana, poteka ovinka in ureditve prometnega režima na mestu prometne nesreče, oceniti ravnanje enega in drugega udeleženca prometne nesreče, ugotoviti v čem je podana protipravnost njune vožnje in kako je to vplivalo na nastanek obravnavanega trčenja. Sodišče prve stopnje pa je ob ocenjevanju pravilnosti oz. napačnosti izključno vožnje tožničinega vozila zaključilo, da je za prometno nesrečo in posledično nastala materialna škoda na vozilu tožeče stranke izključno odgovoren voznik tožničinega vozila. Dokazni postopek pa ni tekel tudi v smeri ugotavljanja pravilnosti oz. napačnosti vožnje zavarovanca tožene stranke. Šele po skrbni oceni pravilnosti vožnje zavarovanca tožene stranke pred prometno nesrečo, ob upoštevanju, da je civilnopravna odgovornost širša in strožja od kazenskopravne odgovornosti bo mogoče z gotovostjo zaključiti, da je premoženjska škoda, ki je nastala tožeči stranki, izključna posledica protipravne vožnje voznika tožničinega vozila. V primeru ugotovitve nespoštovanja cestnoprometnih predpisov tudi s strani zavarovanca tožene stranke, pa bo potrebno po pretehtanju teže obeh kršitev in ob uporabi 178. čl. ZOR oceniti velikost prispevnega deleža pri nastanku škode in razmejiti njuno odgovornost za škodo v obravnavani prometni nesreči.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da obravnavano kaznivo dejanje ni bilo storjeno v silobranu ali v prekoračenem silobranu, ker okoliščina, da naj bi oškodovanka žalila obdolženca ter proti njemu pljunila, ne predstavlja takšnega napada za odvrnitev katerega, bi bila potrebna obramba, oziroma storilčevo ravnanje sploh ni bilo potrebno.
ustavitev izvršbe - izvršba na sredstva na računu pri banki - podatki o računu
Upnik je na poziv sodišča z vlogo z dne 9.3.1999 sodišču prve stopnje sporočil le banko, pri kateri ima dolžnik odprt žiro račun, ne pa tudi številke žiro računa, kot to določa 1. odst. 140. člena ZIZ. Že v predlogu za izvršbo z dne 10.12.1998 je upnik sodišče prve stopnje prosil, da v zvezi z manjkajočimi podatki sodišče samo opravi poizvedbe, ker do teh podatkov glede na dopis davčnega urada z dne 23.11.1998 sam ne more priti. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v skladu z 2. odst. 140. člena ZIZ samo opraviti poizvedbe o številki dolžnikovega žiro računa in po pridobitvi tega podatka poizkusiti opraviti izvršbo na dolžnikova sredstva na računu pri banki.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ, ko navaja, da je del dolga v znesku 50.000,00 SIT že vrnil, kar dokazuje s kopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev na ŽR. S tem je dolžnik glede navedenega zneska izpolnil pogoj iz 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj je navedel dejstvo, s katerim ga utemeljuje (delno plačilo) in prilaga dokaz (razčlenitev prometa na računu).