sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ, ko navaja, da je del dolga v znesku 50.000,00 SIT že vrnil, kar dokazuje s kopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev na ŽR. S tem je dolžnik glede navedenega zneska izpolnil pogoj iz 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj je navedel dejstvo, s katerim ga utemeljuje (delno plačilo) in prilaga dokaz (razčlenitev prometa na računu).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM30033
KZ SRS (1977) člen 172, 172/1. ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje izsiljevanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka vrednost motornega vozila - dokazovanje - postavitev izvedenca
Da je bil oškodovančev osebni avto bistveno več vreden kot obdolženčev, je na osnovi ugotovljenih dejstev pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in ni imelo prav nobenega razloga, da v zvezi s tem v dokazni postopek pritegne še izvedenca.
ZPP člen 489a, 489a/1, 489a, 489a/1. ZS člen 101, 101.
stvarna pristojnost
Ker terjatev tožeče stranke - podjetja, izvira iz dobave video filmov toženki kot imetnici videoteke, gre za gospodarski spor, za katerega reševanje je izključno pristojno okrožno sodišče.
ZPP (1977) člen 219, 299, 355/1, 219, 299, 355/1. ZOR člen 630, 630.
gradbena pogodba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazno breme
Račun tožeče stranke kot enostransko sestavljena listina bi sam po sebi zadoščal za utemeljenost tožbenega zahtevka le v primeru, če tožena stranka temu računu oziroma sklepu o izvršbi, izdanemu na njegovi podlagi, ne bi ugovarjala. Ker pa je vložila ugovor in v njem celo navedla dejstvo in dokaze, ki vzbujajo dvom o upravičenosti tožbenega zahtevka, se dokazno breme zopet prevali na tožečo stranko, ki mora z novimi dejstvi in dokazi ovreči trditve v ugovoru tožene stranke.
Če je dolžnik pravna oseba s sedežem vpisanim v sodnem registru, pa na sedežu ne omogoči vročanja sodnih pisanj, pomeni to odklonitev vročitve, zaradi česar je mogoča vročitev po 144. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje narekuje pritožbenemu sodišču, da razveljavi prvostopno sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
potek glavne obravnave - izostanek tožene stranke - nova dejstva v pritožbi
Predlog za preložitev glavne obravnave zaradi "službene zadržanosti tožene stranke" ni utemeljen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo v njeni odsotnosti. Tudi verjetnosti, da brez svoje krivde ni mogla do konca glavne obravnave navesti dejstev, tožena stranka ni izkazala.
Do odkupa stanovanja po ugodnostih stanovanjskega zakona so upravičeni tisti, ki so imeli status imetnika stanovanjske pravice na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Kasnejše spremembe statusa niso pomembne.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi mora dolžnik v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložiti. Tako mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, torej razloge, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v 1. do 12. točki 1. odst. 55. člena ZIZ in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je del terjatve že plačal, s čimer je uveljavljal ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, vendar pa za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje 2. odst. 53. člena ZIZ.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZOR člen 313, 313. ZIZ člen 38, 38/5, 55, 38, 38/5, 55.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - razlogi za ugovor - pritožba zoper sklep - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - izpolnitev - vračunavanje izpolnitve - potrebni izvršilni stroški
Dolžnik niti v pritožbi ne zatrjuje, da bi vsebinsko ugovarjal v smislu določbe 55. člena ZIZ. Dolžnik lahko z ugovorom izpodbija le plačilo preživnine, ki se zoper njega izterjuje, zato je nepomembno njegovo sklicevanje na plačila preživnin, ki konkretno niso sporna.
Pritožnik mora v pritožbi navesti dokaze, s katerimi naj bi se nova dejstva dokazala, ko predlaga nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih želi z njimi dokazati.
Po pravilu o vračunavanju izpolnitve, se odplačajo najprej stroški, nato obresti in končno glavnica.
Dolžnik mora upniku povrniti potrebne stroške v zvezi z odgovorom na ugovor.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da obravnavano kaznivo dejanje ni bilo storjeno v silobranu ali v prekoračenem silobranu, ker okoliščina, da naj bi oškodovanka žalila obdolženca ter proti njemu pljunila, ne predstavlja takšnega napada za odvrnitev katerega, bi bila potrebna obramba, oziroma storilčevo ravnanje sploh ni bilo potrebno.
Če uveljavlja tožeča stranka v pravdi ugotovitveni zahtevek, hkrati pa predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, njen predlog ni utemeljen, če hkrati ne izkaže za verjetno, da ji bo nastala kakšna terjatev zoper toženo stranko.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik
Stranka v izvršilnem postopku je lahko vsaka fizična in pravna oseba (1. odst. 77. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ). Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki, ki morata biti podani, da postopek sploh lahko steče. V danem primeru je upnik v predlogu za izvršbo z dne 28.5.1999 kot dolžnika označil "A., Agencija za zaposlovanje in posredovanje delovne sile - študentski in mladinski servis". Tako označeni dolžnik pa ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dolžnik samostojni podjetnik, zato je v skladu s 1. odst. 73. člena ZGD bistvena sestavina njegove firme tudi ime in priimek podjetnika ter oznaka "s.p.".
Če se poraja utemeljen dvom, ali ima tisti ki je sporno stvar odvzel, le-to še vedno v posesti, je potrebno sklep prvega sodišča razveljaviti. To mora v novem postopku odločilno dejstvo dokončno ugotoviti, kajti od tega je odvisna izvršljivost dajatvenega zahtevka.
Rok določen v 143. členu ZD v katerem morajo zapustnikovi upniki zahtevati ločitev zapuščine je prekluzivne narave. Ko gre za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka. Tretja oseba lahko svoj zahtevek uveljavi v pravdi, kadar to želi, ne glede na tek zapuščinskega postopka.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju vseh okoliščin obtožencu pravilno izreklo pogojno obsodbo in v njej določilo primerno kazen ter primerno dolgo preizkusno dobo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi
Če je upnik dogovor o krajevni pristojnosti sodišča priložil izvršilnemu predlogu, lahko pritožbeno sodišče sklep samo v delu, katero sodišče bo odločalo v pravdnem postopku, spremeni.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo vse okoliščine, ki vplivajo na odmero in izbiro kazenske sankcije ter obdolžencu za obravnavani kaznivi dejanji izreklo po vrsti in višini primerno kazensko sankcijo.