izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - ustavitev izvršbe
Če je sodišče ustavilo izvršbo na denarna sredstva na računu dolžnika pri banki, ker eno leto ni bilo priliva, se izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi nadaljuje.
ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija v celoti in ugovor obrazloži v skladu s 53. členom ZIZ, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja ter nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ, ko navaja, da je del dolga v znesku 50.000,00 SIT že vrnil, kar dokazuje s kopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev na ŽR. S tem je dolžnik glede navedenega zneska izpolnil pogoj iz 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj je navedel dejstvo, s katerim ga utemeljuje (delno plačilo) in prilaga dokaz (razčlenitev prometa na računu).
Najemnine so občasne denarne dajatve, saj gre za ponavljajoče se obveznosti, ki se izpolnjujejo v časovno določenih rokih. Za takšne obveznosti pa glede zamudnih obresti velja določba 3. odst. 279. člena ZOR, ki določa, da od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Če vloži dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po poteku 8-dnevnega roka, pri tem pa ne gre za ugovor po 2. odst. 61. člena ZIZ, je potrebno takšen ugovor zavreči kot prepozen.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila
Za izrek stranske kazni iz člena 39 KZ niso potrebni pogoji iz drugega odstavka 68. člena KZ, ki se nanašajo na varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, zato razlogi napadene sodbe, s katerimi prvostopno sodišče utemeljuje neizrek stranske kazni, niso sprejemljivi.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja, da je terjatve plačal in za del terjatev priloži dokaze o plačilu, iz teh pa se ne ve kolikšen del terjatev je poravnan, je treba razveljaviti celoten sklep o izvršbi.
Zamudne obresti tečejo od zapadlosti terjatve do plačila, zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za zamudne obresti le do določenega datuma in ne do plačila, materialnopravno zmotna.
Pojma posredne posesti ni mogoče razlagati tako široko, da bi imel nekdo lako posest preko svojih mačkov. V tem primeru gre lahko kvečjemu za neposredno posest, za kar pa morajo biti izpolnjeni drugačni pogoji.
V 5. odst. 38. člena ZIZ je določeno, da mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Dolžnik je svoj dolg dvakrat delno poravnal šele po vložitvi predloga za izvršbo zato je upnica izvršilni predlog dvakrat umaknila. Ker so bili potrebni stroški tudi stroški delnega umika z dne 27.5.1999 (l. št. 3) in ne le z dne 1.6.1999 (l. št. 4), je sodišče prve stopnje s tem, ko je upnici priznalo le stroške enega delnega umika, kršilo materialno pravo.
neutemeljen ugovor - sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da gre za obrazložen in tudi utemeljen ugovor. Trditve dolžnika so pravilne in ne zadostuje trditev, da bodo navedbe dokazali v pravdi, zato ima upnik v pritožbi prav, da ugovor ni v skladu z 2. odstavkom 53. člena ZIZ.
Dolžnik je v ugovoru navedel številna dejstva oziroma trditve v zvezi z utemeljenostjo svoje terjatve, vendar za svoje navedbe ni predložil nobenega dokaza. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odst. 53. čl. ZIZ ugovor dolžnika štelo kot neutemeljen.
Ker niso podani niti razlogi na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. v zvezi s 381. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ) je sodišče druge stopnje ugovor (pritožbo) zavrnilo kot neutemljeni in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo (2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ).
Če se poraja utemeljen dvom, ali ima tisti ki je sporno stvar odvzel, le-to še vedno v posesti, je potrebno sklep prvega sodišča razveljaviti. To mora v novem postopku odločilno dejstvo dokončno ugotoviti, kajti od tega je odvisna izvršljivost dajatvenega zahtevka.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik
Stranka v izvršilnem postopku je lahko vsaka fizična in pravna oseba (1. odst. 77. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ). Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki, ki morata biti podani, da postopek sploh lahko steče. V danem primeru je upnik v predlogu za izvršbo z dne 28.5.1999 kot dolžnika označil "A., Agencija za zaposlovanje in posredovanje delovne sile - študentski in mladinski servis". Tako označeni dolžnik pa ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dolžnik samostojni podjetnik, zato je v skladu s 1. odst. 73. člena ZGD bistvena sestavina njegove firme tudi ime in priimek podjetnika ter oznaka "s.p.".
Sodišče prve stopnje bo moralo s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke ugotoviti kazensko odgovornost obtoženca v času storitve kaznivega dejanja.
Če upnik predlaga začasno odredbo v zavarovanje terjatve na vrnitev akceptnega naloga, ta pa je bil že poslan APP na unovčenje, je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je podružnica APP, pri kateri se vnovčuje akceptni nalog.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20546
KZ člen 41, 311, 311/2. ZKP člen 340, 340/1, 340/1-1, 340, 340/1, 340/1-1.
prepovedan prehod čez državno mejo - odmera kazni - dokazni postopek - zapisnik o izpovedbah prič - branje zapisnika o izpovedbah
Sodišče prve stopnje je brez soglasja strank na glavni obravnavi prebralo izpovedi dveh prič, ki sta bila prijeta kot begunca ob prestopu državne meje in zaslišana v okviru nujnih preiskovalnih dejanj preden sta bila vrnjena v Republiko Hrvaško, kamor naj bi tudi ilegalno prišla iz Republike BiH, tja pa naj bi pripotovala z letalom iz Turčije. Po oceni pritožbenega sodišča je zaradi navedenih okoliščin pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je prebralo izpovedi prič iz tehtnih razlogov.