ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
priporni razlog - ponovitvena nevarnost
V izpodbijani odločbi je ponovitvena nevarnost glede na predkaznovanost za enako kaznivo dejanje in glede na način storitve obravnavanega kaznivega dejanja še vedno podana. Zato je bil pripor utemeljeno podaljšan.
Sodišče določi razvezanemu zakoncu preživnino le za določen čas, kadar je le-ta sposoben za delo in si ga lahko poišče. Pri tem upošteva potreben čas, glede na konkretne okoliščine, da se lahko zakonec vživi v nov položaj.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil dne 19.10.1998, to je po uveljavitvi Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
Ker pa je sodiče rpve stopnje izdalo sklep o izvršbi dne 1.10.1998 (pred uveljavitvijo ZIZ), se ugovor odlžnika obravnava na podlagi določb Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Dolžnik je v celoti ugovarjal sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
V takšnem primeru prvostopno sodišče v izvršilnem postopku ne obravnava vsebinsko ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak mora postopati v skladu z določbo 2. odstavka 55.a člena ZIP.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznava prejem računa, ne zatrjuje pa da ga je zavrnil, mora ostale okoliščine v zvezi z nastankom terjatve dokazati dolžnik sam.
pogodba o oddaji stavbnega zemljišča - posledice ničnosti
Pogodba o oddaji stavbnega zemljišča, ki sta jo sklenili pravdni stranki, v kateri ni predvideno plačilo vrednosti stavbnega zemljišča, je nična po določilih Zakona o stavbnih zemljiščih, zato mora tožena stranka kot pridobitelj zemljišča glede na 104. člen ZOR plačati njegovo vrednost.
Če upnik predlaga začasno odredbo v zavarovanje terjatve na vrnitev akceptnega naloga, ta pa je bil že poslan APP na unovčenje, je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je podružnica APP, pri kateri se vnovčuje akceptni nalog.
S plačilom odškodnine svojemu delavcu je tožeča stranka izpolnila obveznost toženke (iz naslova obveznega zavarovanja vozila povzročitelja škode), zato je izpolnjena terjatev v celoti prešla na tožnico (po pravnem pravilu prvega odstavka člena 299 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
brezuspešen poskus rubeža - naslov dolžnika - ustavitev izvršbe
Po določbi 1. odst. 29. člena ZGD je sedež družbe tisti kraj, ki je kot tak vpisan v sodni register. Kot izhaja iz podatkov sodnega registra in izpiska iz sodnega registra, ki ga je sodišče prve stopnje samo pribavilo še pred pozivom upnici, je kot sedež dolžnika še vedno vpisan naslov Dolenjska c. X, Ljubljana. Prav ta naslov pa je kot dolžnikov naslov z vlogo z dne 27.1.1995 (list.št. 9) označila tudi upnica. Ker je sodišče prve stopnje imelo te podatke, za poziv z dne 7.5.1999 ni bilo podlage, zato je nepravilen tudi izpodbijani sklep.
Če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, take sodbe ni mogoče preizkusiti in ta pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZPP (1977) člen 333, 333/3, 338, 333, 333/3, 338. ZOR člen 336, 336.
pobot v pravdi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Ni pa odločilo v izreku sodbe o pobotnem ugovoru tožene stranke. Po določilu 338. člena ZPP mora izrek sodbe obsegati odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom ali jih je zavrnilo in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Če je sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je toženec uveljavjal z ugovorom pobota, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna.
Sodišče prve stopnje bo moralo s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke ugotoviti kazensko odgovornost obtoženca v času storitve kaznivega dejanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži v skladu s 53. čl. ZIZ, sodišče pošlje ugovor višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik sicer zatrjuje, da je upnikovo terjatev plačal, vendar pa ni predložil nikakršnega dokaza o zatrjevanem plačilu, zato dolžnikovega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ, ko navaja, da je del dolga v znesku 50.000,00 SIT že vrnil, kar dokazuje s kopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev na ŽR. S tem je dolžnik glede navedenega zneska izpolnil pogoj iz 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj je navedel dejstvo, s katerim ga utemeljuje (delno plačilo) in prilaga dokaz (razčlenitev prometa na računu).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM30033
KZ SRS (1977) člen 172, 172/1. ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje izsiljevanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka vrednost motornega vozila - dokazovanje - postavitev izvedenca
Da je bil oškodovančev osebni avto bistveno več vreden kot obdolženčev, je na osnovi ugotovljenih dejstev pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in ni imelo prav nobenega razloga, da v zvezi s tem v dokazni postopek pritegne še izvedenca.
Pojma posredne posesti ni mogoče razlagati tako široko, da bi imel nekdo lako posest preko svojih mačkov. V tem primeru gre lahko kvečjemu za neposredno posest, za kar pa morajo biti izpolnjeni drugačni pogoji.
potek glavne obravnave - izostanek tožene stranke - nova dejstva v pritožbi
Predlog za preložitev glavne obravnave zaradi "službene zadržanosti tožene stranke" ni utemeljen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo v njeni odsotnosti. Tudi verjetnosti, da brez svoje krivde ni mogla do konca glavne obravnave navesti dejstev, tožena stranka ni izkazala.