sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika - pritožba upnika
Dolžnik sploh ne trdi, da ni dolžan plačati oz. da ni dolžan plačati toliko, kot zahteva upnik, pojasnjuje le, zakaj trenutno ne more poravnati svoje obveznosti. Takšnih trditev ni mogoče šteti niti kot navedbo odločilnih dejstev, s katerimi bi lahko uspešno nasprotoval sami terjatvi.
Sodba, s katerim je končan spor majhne vrednosti se sme izpodbijati samo, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Ker na podlagi dokaza, da je taksni zavezanec takso za sodbo plačal, prvostopno sodišče svojega sklepa ni ustrezno spremenilo, je to storilo pritožbeno sodišče, saj mora Agencija za plačilni promet v celoti ravnati po sklepu sodišča.
ZOR člen 80, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 276, 80, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 276.
pogodbena kazen - predčasen odstop od pogodbe
Sodišče sme po četrtem odstavku člena 80 ZOR na zahtevo zainteresirane stranke zmanjšati preveliko aro, in zmanjšati pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka (člen 274 ZOR). Tak princip je potrebno uporabiti tudi pri dogovorjeni pavšalni odškodnini zaradi predčasnega odstopa od pogodbe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnica mora poleg navedbe ugovornih dejstev predložiti tudi dokaze, sicer je takšen ugovor šteti za neobrazložen. Neobrazložen ugovor pa je neutemeljen.
neutemeljen ugovor - sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da gre za obrazložen in tudi utemeljen ugovor. Trditve dolžnika so pravilne in ne zadostuje trditev, da bodo navedbe dokazali v pravdi, zato ima upnik v pritožbi prav, da ugovor ni v skladu z 2. odstavkom 53. člena ZIZ.
Če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, take sodbe ni mogoče preizkusiti in ta pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja, da je terjatve plačal in za del terjatev priloži dokaze o plačilu, iz teh pa se ne ve kolikšen del terjatev je poravnan, je treba razveljaviti celoten sklep o izvršbi.
Če se poraja utemeljen dvom, ali ima tisti ki je sporno stvar odvzel, le-to še vedno v posesti, je potrebno sklep prvega sodišča razveljaviti. To mora v novem postopku odločilno dejstvo dokončno ugotoviti, kajti od tega je odvisna izvršljivost dajatvenega zahtevka.
izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - ustavitev izvršbe
Če je sodišče ustavilo izvršbo na denarna sredstva na računu dolžnika pri banki, ker eno leto ni bilo priliva, se izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi nadaljuje.
V 1. odst. 142. čl. ZPP/77 je določeno, da je treba med drugim tudi sodbo vročiti osebno strankam. Če vročanje po tem določilu ni uspešno, pa je treba nadaljevati vročanje po določilu 141. čl. ZPP, ne pa po določilu 144. čl. ZPP z nabitjem na vrata, kar je pravilno le v primeru, kadar stranka noče prevzeti sodnih pisanj.
brezuspešen poskus rubeža - naslov dolžnika - ustavitev izvršbe
Po določbi 1. odst. 29. člena ZGD je sedež družbe tisti kraj, ki je kot tak vpisan v sodni register. Kot izhaja iz podatkov sodnega registra in izpiska iz sodnega registra, ki ga je sodišče prve stopnje samo pribavilo še pred pozivom upnici, je kot sedež dolžnika še vedno vpisan naslov Dolenjska c. X, Ljubljana. Prav ta naslov pa je kot dolžnikov naslov z vlogo z dne 27.1.1995 (list.št. 9) označila tudi upnica. Ker je sodišče prve stopnje imelo te podatke, za poziv z dne 7.5.1999 ni bilo podlage, zato je nepravilen tudi izpodbijani sklep.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20546
KZ člen 41, 311, 311/2. ZKP člen 340, 340/1, 340/1-1, 340, 340/1, 340/1-1.
prepovedan prehod čez državno mejo - odmera kazni - dokazni postopek - zapisnik o izpovedbah prič - branje zapisnika o izpovedbah
Sodišče prve stopnje je brez soglasja strank na glavni obravnavi prebralo izpovedi dveh prič, ki sta bila prijeta kot begunca ob prestopu državne meje in zaslišana v okviru nujnih preiskovalnih dejanj preden sta bila vrnjena v Republiko Hrvaško, kamor naj bi tudi ilegalno prišla iz Republike BiH, tja pa naj bi pripotovala z letalom iz Turčije. Po oceni pritožbenega sodišča je zaradi navedenih okoliščin pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je prebralo izpovedi prič iz tehtnih razlogov.
S plačilom odškodnine svojemu delavcu je tožeča stranka izpolnila obveznost toženke (iz naslova obveznega zavarovanja vozila povzročitelja škode), zato je izpolnjena terjatev v celoti prešla na tožnico (po pravnem pravilu prvega odstavka člena 299 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
Če vloži dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po poteku 8-dnevnega roka, pri tem pa ne gre za ugovor po 2. odst. 61. člena ZIZ, je potrebno takšen ugovor zavreči kot prepozen.
Sodišče določi razvezanemu zakoncu preživnino le za določen čas, kadar je le-ta sposoben za delo in si ga lahko poišče. Pri tem upošteva potreben čas, glede na konkretne okoliščine, da se lahko zakonec vživi v nov položaj.
ZPP (1977) člen 154, 354, 354/2, 373, 373-4, 154, 354, 354/2, 373, 373-4. ZDR člen 7, 7. URS člen 49, 49. ZPP člen 498, 498.
konkurenčna klavzula - omejitev ustavne pravice do proste izbire zaposlitve - materialno nadomestilo - moralna škoda - materialna škoda - razporeditev znotraj podjetja
Delavec s podpisom konkurenčne klavzule pristane na omejitev pri svoji ustavni pravici do proste izbire zaposlitve (drugi odstavek 49. člena Ustave RS), zato mu pripada nadomestilo zaradi moralne škode, ker je omejena njegova ustavna pravica, na pa zaradi škode, ki jo utrpi na materialnem področju.
Delavec je upravičen do materialnega nadomestila zaradi konkurenčne klavzule tudi v primeru, če je na drugem delovnem mestu prejemal višjo plačo, v kolikor ni kršil konkurenčne klavzule. Delodajalec se ne more razbremeniti svoje dolžnosti plačila materialnega nadomestila zaradi konkurenčne klavzule s tem, da delavca razporedi na drugo ustrezno delovno mesto znotraj podjetja, če ga hkrati ne odveže konkurenčne klavzule.
javni zavod - ustanovitelj - odgovornost za obveznosti iz naslova investicij
Javni zavod (zdravstveni dom) kot pravna oseba odgovarja tudi za obveznosti iz naslova investicij, ustanovitelj pa je za te obveznosti odgovoren poleg njega.