sklep o izvršbi - ugovor - razlogi za ugovor - odlog izvršbe
Ker dolžnik v ugovoru ne navaja nobenega razloga, ki bi preprečeval izvršbo, je njegov ugovor neutemeljen.
Če dolžnik hoče doseči odlog izvršbe, mora izkazati za verjetno, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo v primerih, ki so našteti v točkah 1 do 8 71. člena ZIZ ali tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi.
KZ člen 42, 42-2, 43, 43/1-2, 135, 135/1, 135/2, 135/4.
posebno huda telesna poškodba - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - prištevnost - naklep - odmera kazni - omilitev kazni
Oškodovanec je nedvomno umrl zaradi poškodb, ki mu jih je s kijem povzročil obtoženec in ne zaradi morebitnega udarca z glavo ob padcu ob pločnik, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo postavitev novega izvedenca medicinske stroke. Utemeljeno je tudi zavrnilo pregled kija in rekonstrukcije, kajti dejansko stanje je bilo v celoti razjasnjeno z izpovedbami prič ter z ogledom.
Obtoženčeve sposobnosti razumevanja in obvladovanja niso bile bistveno zmanjšane, ker je udaril oškodovanca s kijem po glavi, ki je nedvomno občutljiv vitalni del telesa in se je zavedal, da mu lahko povzroči posebno hudo poškodbo ter je v to privolil, istočasno pa bi se tudi moral in mogel zavedati, da zaradi poškodbe glave oškodovanec lahko umre, kar se je tudi v resnici zgodilo.
Glede na obtoženčeve zdravstvene razmere in časovno odmaknjenost dejanja je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo nekoliko previsoko kazen, zato je ob uporabi omilitvenih določil kazenskega zakonika v tej smeri ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika ter izpodbijano sodbo spremenilo v odločbi o kazenski sankciji tako, da je obtožencu izreklo kot primerno kazen dve leti in šest mesecev zapora.
brezuspešen poskus rubeža - naslov dolžnika - ustavitev izvršbe
Po določbi 1. odst. 29. člena ZGD je sedež družbe tisti kraj, ki je kot tak vpisan v sodni register. Kot izhaja iz podatkov sodnega registra in izpiska iz sodnega registra, ki ga je sodišče prve stopnje samo pribavilo še pred pozivom upnici, je kot sedež dolžnika še vedno vpisan naslov Dolenjska c. X, Ljubljana. Prav ta naslov pa je kot dolžnikov naslov z vlogo z dne 27.1.1995 (list.št. 9) označila tudi upnica. Ker je sodišče prve stopnje imelo te podatke, za poziv z dne 7.5.1999 ni bilo podlage, zato je nepravilen tudi izpodbijani sklep.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
V ugovoru zatrjevanega neujemanja saldov dolžnik sploh ne obrazloži, niti ne prilaga nobenih dokazov za svoje trditve. Tako nedoločne navedbe niso relevanten ugovorni razlog, saj je zatrjevano neujemanje knjigovodskih evidenc okoliščina na dolžnikovi strani, ki nima nikakršne zveze z obstojem in izvršljivostjo upnikove terjatve.
Neplačilo dolžniku s strani družbe S... d.o.o., v stečaju, je razmerje s tretjim, ki nima zveze z upnikovo terjatvijo do dolžnika.
V 1. odst. 142. čl. ZPP/77 je določeno, da je treba med drugim tudi sodbo vročiti osebno strankam. Če vročanje po tem določilu ni uspešno, pa je treba nadaljevati vročanje po določilu 141. čl. ZPP, ne pa po določilu 144. čl. ZPP z nabitjem na vrata, kar je pravilno le v primeru, kadar stranka noče prevzeti sodnih pisanj.
odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov mladoletni otrok po dopolnjenem sedmem letu starosti - razbremenitev krivdne odgovornosti
Dejstvo, da je oče kolo z motorjem sinu celo skril, izkazuje na njegovi strani skrbnost, zaradi katere naj bi se sin ne spustil v nevarno ravnanje in je tako mogoče šteti, da je uspel dokazati, da je škoda nastala brez njegove krivde.
Če upnik predlaga začasno odredbo v zavarovanje terjatve na vrnitev akceptnega naloga, ta pa je bil že poslan APP na unovčenje, je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je podružnica APP, pri kateri se vnovčuje akceptni nalog.
ZPP (1977) člen 154, 354, 354/2, 373, 373-4, 154, 354, 354/2, 373, 373-4. ZDR člen 7, 7. URS člen 49, 49. ZPP člen 498, 498.
konkurenčna klavzula - omejitev ustavne pravice do proste izbire zaposlitve - materialno nadomestilo - moralna škoda - materialna škoda - razporeditev znotraj podjetja
Delavec s podpisom konkurenčne klavzule pristane na omejitev pri svoji ustavni pravici do proste izbire zaposlitve (drugi odstavek 49. člena Ustave RS), zato mu pripada nadomestilo zaradi moralne škode, ker je omejena njegova ustavna pravica, na pa zaradi škode, ki jo utrpi na materialnem področju.
Delavec je upravičen do materialnega nadomestila zaradi konkurenčne klavzule tudi v primeru, če je na drugem delovnem mestu prejemal višjo plačo, v kolikor ni kršil konkurenčne klavzule. Delodajalec se ne more razbremeniti svoje dolžnosti plačila materialnega nadomestila zaradi konkurenčne klavzule s tem, da delavca razporedi na drugo ustrezno delovno mesto znotraj podjetja, če ga hkrati ne odveže konkurenčne klavzule.
ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 178, 178/1, 178/2. ZTVCP člen 41, 41/1, 41/2.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika motornega vozila - ocena ravnanja obeh udeležencev prometne nesreče
Prvostopno sodišče mora ob ugotovitvi mesta in poteka prometne nesreče, upoštevanju stanja in širine obeh cest ter vegetacije ob njej, zaradi katere je bila preglednost dejansko ovirana, poteka ovinka in ureditve prometnega režima na mestu prometne nesreče, oceniti ravnanje enega in drugega udeleženca prometne nesreče, ugotoviti v čem je podana protipravnost njune vožnje in kako je to vplivalo na nastanek obravnavanega trčenja. Sodišče prve stopnje pa je ob ocenjevanju pravilnosti oz. napačnosti izključno vožnje tožničinega vozila zaključilo, da je za prometno nesrečo in posledično nastala materialna škoda na vozilu tožeče stranke izključno odgovoren voznik tožničinega vozila. Dokazni postopek pa ni tekel tudi v smeri ugotavljanja pravilnosti oz. napačnosti vožnje zavarovanca tožene stranke. Šele po skrbni oceni pravilnosti vožnje zavarovanca tožene stranke pred prometno nesrečo, ob upoštevanju, da je civilnopravna odgovornost širša in strožja od kazenskopravne odgovornosti bo mogoče z gotovostjo zaključiti, da je premoženjska škoda, ki je nastala tožeči stranki, izključna posledica protipravne vožnje voznika tožničinega vozila. V primeru ugotovitve nespoštovanja cestnoprometnih predpisov tudi s strani zavarovanca tožene stranke, pa bo potrebno po pretehtanju teže obeh kršitev in ob uporabi 178. čl. ZOR oceniti velikost prispevnega deleža pri nastanku škode in razmejiti njuno odgovornost za škodo v obravnavani prometni nesreči.
Če uveljavlja tožeča stranka v pravdi ugotovitveni zahtevek, hkrati pa predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, njen predlog ni utemeljen, če hkrati ne izkaže za verjetno, da ji bo nastala kakšna terjatev zoper toženo stranko.
Sodišče prve stopnje bo moralo s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke ugotoviti kazensko odgovornost obtoženca v času storitve kaznivega dejanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži v skladu s 53. čl. ZIZ, sodišče pošlje ugovor višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju vseh okoliščin obtožencu pravilno izreklo pogojno obsodbo in v njej določilo primerno kazen ter primerno dolgo preizkusno dobo.
Pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje narekuje pritožbenemu sodišču, da razveljavi prvostopno sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
stroški - stroški storitev za uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši - sklenitev pogodbe
Iz smiselne razlage določb 26., 33. in 41. člena SZ izhaja, da je stroške obratovanja, ki po četrtem odstavku 24. člena SZ predstavljajo stroške storitev v zvezi z uporabo skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča, torej tudi stroške za dimnikarske storitve, ki se nanašajo na skupne naprave, dolžan nositi lastnik stanovanja, če pa oddaja stanovanje v najem, ti stroški vsaj deloma bremenijo najemnika. Nikjer pa ni določeno, da bi moral te stroške plačevati upravnik večstanovanjske hiše.
Tudi v zvezi z morebitno pogodbeno podlago utemeljenosti tožbenega zahtevka je potrebno ugotoviti, da ta ne obstaja. To priznava celo pritožnik, ko navaja, da s toženo stranko ni sklenil nobene pogodbe o opravljanju dimnikarskih storitev in našteva razloge, zakaj tega ni storil.
S plačilom odškodnine svojemu delavcu je tožeča stranka izpolnila obveznost toženke (iz naslova obveznega zavarovanja vozila povzročitelja škode), zato je izpolnjena terjatev v celoti prešla na tožnico (po pravnem pravilu prvega odstavka člena 299 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
Ker je izkazano, da je bila tožena stranka opominjana je v skladu s 5. odst. 7. člena v zvezi z 29. in 30. členom Zakona o sodnih taksah dolžna plačati še kazensko takso.