Tožena stranka ni imela vnaprej izdelanih kriterijev za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, niti ni imela glede uporabe kriterija delovne uspešnosti določenih meril, na podlagi katerih bi se lahko dejansko ugotovila delovna uspešnost delavcev oz. zaključilo, da je bila tožničina delovna uspešnost enaka kot pri ostalih delavcih, zato delavki na podlagi navedenega kriterija ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.
Zahtevo za izdajo odločbe Zavoda za zdravstveno varstvo in zavarovanje v zadevi začasne nezmožnosti za delo mora zavarovanec oz. tožnik vložiti v 8-dnevnem roku od prejema mnenja zdravniške komisije II. stopnje, sicer je taka zahteva prepozna in jo zavod zavrže.
Delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu ni vezano na delovanje obratovalnice, temveč na zasebnega delodajalca, pri čemer tožniku z odjavo obratovalnice delovno razmerje ni prenehalo, zaradi česar je do datuma, ko je dejansko delal za zasebnega delodajalca, upravičen do vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno do nadomestila plače.
O predlogu za odpravo pripora proti položitvi varščine, vsebovanem v pritožbi obtoženca zoper sklep sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora do pravnomočnosti sodbe, v skladu z določbo 1. odst.
199. člena ZKP odloča zunajobravnavni senat prvostopnega sodišča.
Sodišče prve stopnje bo moralo s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke ugotoviti kazensko odgovornost obtoženca v času storitve kaznivega dejanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi
Če je upnik dogovor o krajevni pristojnosti sodišča priložil izvršilnemu predlogu, lahko pritožbeno sodišče sklep samo v delu, katero sodišče bo odločalo v pravdnem postopku, spremeni.
ustavitev izvršbe - izvršba na sredstva na računu pri banki - podatki o računu
Upnik je na poziv sodišča z vlogo z dne 9.3.1999 sodišču prve stopnje sporočil le banko, pri kateri ima dolžnik odprt žiro račun, ne pa tudi številke žiro računa, kot to določa 1. odst. 140. člena ZIZ. Že v predlogu za izvršbo z dne 10.12.1998 je upnik sodišče prve stopnje prosil, da v zvezi z manjkajočimi podatki sodišče samo opravi poizvedbe, ker do teh podatkov glede na dopis davčnega urada z dne 23.11.1998 sam ne more priti. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v skladu z 2. odst. 140. člena ZIZ samo opraviti poizvedbe o številki dolžnikovega žiro računa in po pridobitvi tega podatka poizkusiti opraviti izvršbo na dolžnikova sredstva na računu pri banki.
Če uveljavlja tožeča stranka v pravdi ugotovitveni zahtevek, hkrati pa predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, njen predlog ni utemeljen, če hkrati ne izkaže za verjetno, da ji bo nastala kakšna terjatev zoper toženo stranko.
potek glavne obravnave - izostanek tožene stranke - nova dejstva v pritožbi
Predlog za preložitev glavne obravnave zaradi "službene zadržanosti tožene stranke" ni utemeljen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo v njeni odsotnosti. Tudi verjetnosti, da brez svoje krivde ni mogla do konca glavne obravnave navesti dejstev, tožena stranka ni izkazala.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
V ugovoru zatrjevanega neujemanja saldov dolžnik sploh ne obrazloži, niti ne prilaga nobenih dokazov za svoje trditve. Tako nedoločne navedbe niso relevanten ugovorni razlog, saj je zatrjevano neujemanje knjigovodskih evidenc okoliščina na dolžnikovi strani, ki nima nikakršne zveze z obstojem in izvršljivostjo upnikove terjatve.
Neplačilo dolžniku s strani družbe S... d.o.o., v stečaju, je razmerje s tretjim, ki nima zveze z upnikovo terjatvijo do dolžnika.
Ker na podlagi dokaza, da je taksni zavezanec takso za sodbo plačal, prvostopno sodišče svojega sklepa ni ustrezno spremenilo, je to storilo pritožbeno sodišče, saj mora Agencija za plačilni promet v celoti ravnati po sklepu sodišča.
Zamudne obresti tečejo od zapadlosti terjatve do plačila, zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za zamudne obresti le do določenega datuma in ne do plačila, materialnopravno zmotna.
Do odkupa stanovanja po ugodnostih stanovanjskega zakona so upravičeni tisti, ki so imeli status imetnika stanovanjske pravice na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Kasnejše spremembe statusa niso pomembne.
ZPP (1977) člen 154, 354, 354/2, 373, 373-4, 154, 354, 354/2, 373, 373-4. ZDR člen 7, 7. URS člen 49, 49. ZPP člen 498, 498.
konkurenčna klavzula - omejitev ustavne pravice do proste izbire zaposlitve - materialno nadomestilo - moralna škoda - materialna škoda - razporeditev znotraj podjetja
Delavec s podpisom konkurenčne klavzule pristane na omejitev pri svoji ustavni pravici do proste izbire zaposlitve (drugi odstavek 49. člena Ustave RS), zato mu pripada nadomestilo zaradi moralne škode, ker je omejena njegova ustavna pravica, na pa zaradi škode, ki jo utrpi na materialnem področju.
Delavec je upravičen do materialnega nadomestila zaradi konkurenčne klavzule tudi v primeru, če je na drugem delovnem mestu prejemal višjo plačo, v kolikor ni kršil konkurenčne klavzule. Delodajalec se ne more razbremeniti svoje dolžnosti plačila materialnega nadomestila zaradi konkurenčne klavzule s tem, da delavca razporedi na drugo ustrezno delovno mesto znotraj podjetja, če ga hkrati ne odveže konkurenčne klavzule.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20546
KZ člen 41, 311, 311/2. ZKP člen 340, 340/1, 340/1-1, 340, 340/1, 340/1-1.
prepovedan prehod čez državno mejo - odmera kazni - dokazni postopek - zapisnik o izpovedbah prič - branje zapisnika o izpovedbah
Sodišče prve stopnje je brez soglasja strank na glavni obravnavi prebralo izpovedi dveh prič, ki sta bila prijeta kot begunca ob prestopu državne meje in zaslišana v okviru nujnih preiskovalnih dejanj preden sta bila vrnjena v Republiko Hrvaško, kamor naj bi tudi ilegalno prišla iz Republike BiH, tja pa naj bi pripotovala z letalom iz Turčije. Po oceni pritožbenega sodišča je zaradi navedenih okoliščin pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je prebralo izpovedi prič iz tehtnih razlogov.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika - izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa - razlogi za ugovor
Pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova se lahko upnik v skladu s 3. odst. 46.čl. ZIZ poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če gre za izvršbo na denarna sredstva na dolžnikovih računih.
Ugovornih navedb o blokadi dolžnikovega žiro računa in o težavah pri poslovanju ni mogoče šteti kot razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55.čl. ZIZ. Enako velja za izredno pravno sredstvo - revizijo - ki naj bi ga dolžnik po svojih trditvah vložil zoper pravnomočno sodno odločbo, ki je izvršilni naslov v tem postopku.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznava prejem računa, ne zatrjuje pa da ga je zavrnil, mora ostale okoliščine v zvezi z nastankom terjatve dokazati dolžnik sam.