ZDSS člen 17, 17. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
poprava vloge - zavrženje tožbe
Tožnik je ravnal v skladu s sklepom sodišča o popravi prvotne vloge, zato niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge iz 4. odst. 108. čl. ZPP (Ur. l. RS,št. 26/99), ki določa, da se vloga zavrže, če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo. Tožnik je poslal sodišču v 15 - dnevnem roku popravljeno tožbo, vendar tega ni izrecno navedel, in je sodišče (popravljeno) vlogo pomotoma štelo za novo tožbo z drugo opr. številko.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZGD člen 250, 250/2, 250, 250/2.
razrešitev pomočnika direktorja - odpravnina zaradi razrešitve
Če tožnik ni bil član uprave delniške družbe, temveč pomočnik direktorja - vodja sektorja za izvajanje zavarovanj, ni upravičen do odpravnine v višini 24 plač po 2. odst. 250. člena ZGD, ki pripada članu uprave ali predsedniku uprave, če ga nadzorni svet odpokliče brez utemeljenega razloga.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - begosumnost
Obtoženec je državljan Republike Slovenije in je v Sloveniji tudi lastnik stanovanja. Zgolj dejstvo, da ni uredil spremembe stalnega bivališča, ob tem, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obtoženec sploh vedel, da zoper njega teče kazenski postopek, kljub temu, da naj bi po storitvi kaznivega dejanja začasno odšel v tujino, še ne pomeni, da je pri obtožencu podana begosumnost kot priporni razlog iz 1. tč. prvega odst. 201. čl. ZKP.
O predlogu za odpravo pripora proti položitvi varščine, vsebovanem v pritožbi obtoženca zoper sklep sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora do pravnomočnosti sodbe, v skladu z določbo 1. odst.
199. člena ZKP odloča zunajobravnavni senat prvostopnega sodišča.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da obravnavano kaznivo dejanje ni bilo storjeno v silobranu ali v prekoračenem silobranu, ker okoliščina, da naj bi oškodovanka žalila obdolženca ter proti njemu pljunila, ne predstavlja takšnega napada za odvrnitev katerega, bi bila potrebna obramba, oziroma storilčevo ravnanje sploh ni bilo potrebno.
ustavitev izvršbe - izvršba na sredstva na računu pri banki - podatki o računu
Upnik je na poziv sodišča z vlogo z dne 9.3.1999 sodišču prve stopnje sporočil le banko, pri kateri ima dolžnik odprt žiro račun, ne pa tudi številke žiro računa, kot to določa 1. odst. 140. člena ZIZ. Že v predlogu za izvršbo z dne 10.12.1998 je upnik sodišče prve stopnje prosil, da v zvezi z manjkajočimi podatki sodišče samo opravi poizvedbe, ker do teh podatkov glede na dopis davčnega urada z dne 23.11.1998 sam ne more priti. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v skladu z 2. odst. 140. člena ZIZ samo opraviti poizvedbe o številki dolžnikovega žiro računa in po pridobitvi tega podatka poizkusiti opraviti izvršbo na dolžnikova sredstva na računu pri banki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM30033
KZ SRS (1977) člen 172, 172/1. ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje izsiljevanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka vrednost motornega vozila - dokazovanje - postavitev izvedenca
Da je bil oškodovančev osebni avto bistveno več vreden kot obdolženčev, je na osnovi ugotovljenih dejstev pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in ni imelo prav nobenega razloga, da v zvezi s tem v dokazni postopek pritegne še izvedenca.
Najemnine so občasne denarne dajatve, saj gre za ponavljajoče se obveznosti, ki se izpolnjujejo v časovno določenih rokih. Za takšne obveznosti pa glede zamudnih obresti velja določba 3. odst. 279. člena ZOR, ki določa, da od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Pogodbo za sodelovanje na sejmu je s tožečo stranko sklenila tožena stranka, pri čemer ni pomembno ali je nato tudi nastopila na sejmu, ali pa je bila to druga družba. Zato mora storitev tožeči stranki plačati.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi mora dolžnik v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložiti. Tako mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, torej razloge, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v 1. do 12. točki 1. odst. 55. člena ZIZ in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je del terjatve že plačal, s čimer je uveljavljal ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, vendar pa za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje 2. odst. 53. člena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ, ko navaja, da je del dolga v znesku 50.000,00 SIT že vrnil, kar dokazuje s kopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev na ŽR. S tem je dolžnik glede navedenega zneska izpolnil pogoj iz 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj je navedel dejstvo, s katerim ga utemeljuje (delno plačilo) in prilaga dokaz (razčlenitev prometa na računu).
Dolžnik je v ugovoru navedel številna dejstva oziroma trditve v zvezi z utemeljenostjo svoje terjatve, vendar za svoje navedbe ni predložil nobenega dokaza. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odst. 53. čl. ZIZ ugovor dolžnika štelo kot neutemeljen.
Ker niso podani niti razlogi na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. v zvezi s 381. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ) je sodišče druge stopnje ugovor (pritožbo) zavrnilo kot neutemljeni in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo (2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ).
ZPP (1977) člen 219, 299, 355/1, 219, 299, 355/1. ZOR člen 630, 630.
gradbena pogodba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazno breme
Račun tožeče stranke kot enostransko sestavljena listina bi sam po sebi zadoščal za utemeljenost tožbenega zahtevka le v primeru, če tožena stranka temu računu oziroma sklepu o izvršbi, izdanemu na njegovi podlagi, ne bi ugovarjala. Ker pa je vložila ugovor in v njem celo navedla dejstvo in dokaze, ki vzbujajo dvom o upravičenosti tožbenega zahtevka, se dokazno breme zopet prevali na tožečo stranko, ki mora z novimi dejstvi in dokazi ovreči trditve v ugovoru tožene stranke.
dejansko stanje v obtožbi - zatrjevana premoženjska korist - ponaredek v listini - konkretizacija
Če obtožba ne zatrjuje višine premoženjske koristi, ki naj bi bila pridobljena s kaznivim dejanjem, pa tudi ne vsebine ponarejene listine v primerjavi s pristno, takšne obtožbe ni mogoče dokazno preizkusiti in je zato potrebno izdati oprostilno sodbo.
Dejansko stanje ni nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ugotovi silobran na oškodovančevi strani v postopku zoper obdolženca, pa oškodovanec, ki sicer povzročitev obdolženčeve poškodbe zanika, sploh ni bil obtožen zaradi te poškodbe.
Če je dolžnik škodo povzročil pri vodenju poslov upnika na podlagi dogovora o vodenju poslov, se njegova odškodninska odgovornost ne presoja po principu domnevane krivde (1. odst. 254. čl. ZOR), ampak po posebnem določilu 263. čl. ZOR
potek glavne obravnave - izostanek tožene stranke - nova dejstva v pritožbi
Predlog za preložitev glavne obravnave zaradi "službene zadržanosti tožene stranke" ni utemeljen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo v njeni odsotnosti. Tudi verjetnosti, da brez svoje krivde ni mogla do konca glavne obravnave navesti dejstev, tožena stranka ni izkazala.