izvršilni postopek - seznam dolžnikovega premoženja - kaznovanje dolžnika
Sodišče prve stopnje določbe 5. odst. 31. člena ZIZ ne bi smelo tolmačiti v smislu obveznega izreka denarne kazni dolžniku, ki ni pristopil na narok za ugotovitev svojega premoženja. Sodišče bi namreč glede na okoliščine konkretnega primera moralo ponovno, to je kljub dolžnikovemu izostanku z naroka, odrediti, da predloži seznam svojega premoženja (6. odst. 31. člena ZIZ).
ZPP (77) člen 456, 456/4. ZIP člen 55a, 55a/2. ZPP člen 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe - vsebina
Z izrekom, da na podlagi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi ostane v veljavi v tč. 1, to je v nalogu za plačilo uveljavljane terjatve, ta pa je s predlogom za izvršbo bila uveljavljana tudi glede plačila izvršilnih stroškov, je tak nalog za plačilo vzdržan v veljavi tudi glede plačila izvršilnih stroškov, odmerjenih v tč. 3 sklepa o izvršbi. S prvostopnim izrekom, da sklep o izvršbi z dne 22.2.1995 ostane v tč. 1 v veljavi, je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 22.2.1995 vzdržalo v veljavi tudi glede naloga za plačilo izvršilnih stroškov (v tč. 3 sklepa o izvršbi odmerjenih na 8.580,00 SIT) z zak. zam. obrestmi za čas od izdaje sklepa o izvršbi (z dne 22.2.1995) do plačila. S tč. 1 na podlagi verodostojne listine izdanega sklepa o izvršbi z dne 22.2.1995 je namreč bilo dolžniku naloženo, upniku v 8 dneh poravnati v dne 12.10.1994 vloženem predlogu za izvršbo navedeno tejratev; v cit. predlogu za izvršbo pa je bila navedena terjatev (1.) za glavnico, nadalje (2.) za obresti od glavnice in tudi (3.) za izvršilne stroške z zak. zam. obrestmi za čas od izdaje sklepa do plačila.
Upnica je ob vložitvi izvršilnega predloga razpolagala s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom. Tekom postopka je dolžnik uspel v pravdi, ki dokazuje njegovo lastništvo na parcelah glede katerih je upnica v izvršbi uveljavljala prepoved hasnovanja. Kot nadaljnje izvršilne stroške je upnici vendar priznati tiste, ki so bili potrebni za postopek v času do pravnomočne sodbe po zahtevku na priznanju dolžnikovega lastništva. Zato pride v poštev omejitev izvršbe na stroške in ne ustavitev celotne izvršbe.
Ker torej pred vložitvijo tožbe tožeča stranka toženo stranko pozivala k mirni rešitvi spora, ta pa na opomine reagirala, ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP.
Začetek in dolžina zastaralnega roka regresnega zahtevka zavarovalnice proti tretji osebi se določata po zastaralnem roku terjatve, v katero zavarovalnica vstopa.
Tudi namestitev določene naprave, ki povzroča hrup ali kakšne druge imisije, zaradi katerih je otežkočena uporaba določenega prostora, lahko predstavlja motilno dejanje.
kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - kazenska odgovornost
Podana je kazenska odgovornost policistov, ki pri opravljanju službe zlorabijo svoj uradni položaj s tem, da osumljenca, med opravo razgovora udarjajo in ga pri tem telesno poškodujejo.
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-2. ZDSS člen 19.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - razporeditev delavca na delo v drug kraj - zadržanje izvršitve odločbe
Delovno sodišče ne more z začasno odredbo zadržati izvršitve odločbe o razporeditvi delavca na delo v drug kraj (iz poslovne enote na sedež družbe), hkrati pa zadržati v veljavi tisti del sklepa, ki se nanaša na razporeditev delavca na drugo delovno mesto, ki je zahtevnejše in višje ovrednoteno, če je to delovno mesto sistemizirano le na sedežu družbe, ne pa tudi v poslovni enoti, v kateri je delavec opravljal delo do sporne razporeditve.
Zahtevo za izdajo odločbe Zavoda za zdravstveno varstvo in zavarovanje v zadevi začasne nezmožnosti za delo mora zavarovanec oz. tožnik vložiti v 8-dnevnem roku od prejema mnenja zdravniške komisije II. stopnje, sicer je taka zahteva prepozna in jo zavod zavrže.
Delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu ni vezano na delovanje obratovalnice, temveč na zasebnega delodajalca, pri čemer tožniku z odjavo obratovalnice delovno razmerje ni prenehalo, zaradi česar je do datuma, ko je dejansko delal za zasebnega delodajalca, upravičen do vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno do nadomestila plače.
odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi
Sodišče prve stopnje je obrazložilo vse okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da se obtoženec očitno izmika prisostvovanju na glavni obravnavi. Zato je pravilno odredilo pripor. Navedlo je številne okoliščine, na podlagi katerih je utemeljilo svoj zaključek.
Izpodbijana druga sodba v odločitvi, da se za čas od 1.3.1998 preživnina zviša na znesek 16.000,00 SIT, vsebuje že pravnomočno odločitev o zvišanju preživnine od navedenega obdobja na znesek 14.000,00 SIT. Z odločitvijo, da je zmožnostim primeren očetov prispevek k preživljanju hčerke 16.000,00 SIT mesečno, čeprav ima boljše premoženjske razmere, ni drugič poročen in nima drugih mladoletnih otrok, je sodišče preostanek preživninskega bremena v znesku 34.000 SIT (v čemer je vštet tudi znesek otroškega dodatka, ki za enega otroka znaša 8.150,00 SIT) mesečno očitno naložilo na materina ramena. Ne samo, da je sodišče pomanjkljivo navedlo razloge glede višine očetovega prispevka, ampak je glede te odločitve povzročilo nejasnost in nasprotje med razlogi sodbe.
O predlogu za odpravo pripora proti položitvi varščine, vsebovanem v pritožbi obtoženca zoper sklep sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora do pravnomočnosti sodbe, v skladu z določbo 1. odst.
199. člena ZKP odloča zunajobravnavni senat prvostopnega sodišča.
Delodajalec lahko zakonito odloči o posamični pravici, obveznosti in odgovornosti delavca le z pismenim sklepom, ki mora zaradi delavčeve možnosti uveljavljanja pravic vsebovati izrek, obrazložitev in pravni pouk. Delavcu mora biti izdan individualni posamični akt delodajalca.
Delodajalec ni zakonito odločil o obveznosti delavca (razporeditev) s sklepom, ki ga je sprejel organ upravljanja (svet zavoda), ker delavcu ni izdal pisnega sklepa, zato delavcu pripada prejšnja plača, določena s pogodbo o zaposlitvi.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - begosumnost
Obtoženec je državljan Republike Slovenije in je v Sloveniji tudi lastnik stanovanja. Zgolj dejstvo, da ni uredil spremembe stalnega bivališča, ob tem, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obtoženec sploh vedel, da zoper njega teče kazenski postopek, kljub temu, da naj bi po storitvi kaznivega dejanja začasno odšel v tujino, še ne pomeni, da je pri obtožencu podana begosumnost kot priporni razlog iz 1. tč. prvega odst. 201. čl. ZKP.
Tožena stranka ni imela vnaprej izdelanih kriterijev za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, niti ni imela glede uporabe kriterija delovne uspešnosti določenih meril, na podlagi katerih bi se lahko dejansko ugotovila delovna uspešnost delavcev oz. zaključilo, da je bila tožničina delovna uspešnost enaka kot pri ostalih delavcih, zato delavki na podlagi navedenega kriterija ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.
prenehanje delovnega razmerja pri samostojnem podjetniku
V skladu z novo pravno ureditvijo o samostojnem podjetniku in ob odpravi obrtnika (in obratovalnice) kot posebne statusnopravne organizacijske oblike, je potrebno razlog za prenehanje delovnega razmerja po 1. alinei 125. člena ZDR uporabiti oz. razlagati v povezavi z določbami ZGD. Gre za primere, ko pride do prenehanja poslovanja na temelju volje podjetnika v skladu s 1. odstavkom 76. člena ZGD.
Če samostojni podjetnik preneha opravljati eno od dejavnosti (ukinitev dejavnosti mehanična popravila motornih vozil), še naprej pa opravlja ostale dejavnosti (trgovina na drobno z rezervnimi deli, birotehnika ...), lahko delavcu preneha delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu po določbah 33. do 36. člena ZDR, ne pa na podlagi 1. alinee 125. člena ZDR.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZGD člen 250, 250/2, 250, 250/2.
razrešitev pomočnika direktorja - odpravnina zaradi razrešitve
Če tožnik ni bil član uprave delniške družbe, temveč pomočnik direktorja - vodja sektorja za izvajanje zavarovanj, ni upravičen do odpravnine v višini 24 plač po 2. odst. 250. člena ZGD, ki pripada članu uprave ali predsedniku uprave, če ga nadzorni svet odpokliče brez utemeljenega razloga.
ZDSS člen 17, 17. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
poprava vloge - zavrženje tožbe
Tožnik je ravnal v skladu s sklepom sodišča o popravi prvotne vloge, zato niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge iz 4. odst. 108. čl. ZPP (Ur. l. RS,št. 26/99), ki določa, da se vloga zavrže, če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo. Tožnik je poslal sodišču v 15 - dnevnem roku popravljeno tožbo, vendar tega ni izrecno navedel, in je sodišče (popravljeno) vlogo pomotoma štelo za novo tožbo z drugo opr. številko.