izvršilni postopek - seznam dolžnikovega premoženja - kaznovanje dolžnika
Sodišče prve stopnje določbe 5. odst. 31. člena ZIZ ne bi smelo tolmačiti v smislu obveznega izreka denarne kazni dolžniku, ki ni pristopil na narok za ugotovitev svojega premoženja. Sodišče bi namreč glede na okoliščine konkretnega primera moralo ponovno, to je kljub dolžnikovemu izostanku z naroka, odrediti, da predloži seznam svojega premoženja (6. odst. 31. člena ZIZ).
Oceno sodišča prve stopnje, da besede v pritožbi "pa tudi vi gospa sodnica, ki boste to brala, bi bil že skrajni čas, da naredite spravo do drugače mislečih, kajti v preteklosti je bila vaša rodbina vedno na strani revolucionarjev, ki kot je sedaj znano, niso le-ti spoštovali nobene etike, morale in pravice do življenja," niso negativna vrednostna sodba in da ni viden namen zaničevanja, je pravilna.
Stranka ne more zahtevati razvezo pogodbe, če bi lahko ob sklenitvi pogodbe te okoliščine predvidela ali bi se jim lahko izognila oziroma jih premagala. Ne upoštevajo se okoliščine, ki niso nepričakovane in ki jih lahko upošteva stranka kot normalni poslovni riziko.
V 2. odstavku 114. čl. ZPPSL je določeno, da tečejo od priznanih terjatev od začetka stečajnega postopka dalje obresti po temeljni obrestni meri. S tem, ko je na ugotovljeno terjatev prvostopno sodišče priznalo tožeči stranki zakonite zamudne obresti, ji je priznalo obresti, določene v 2. odst. 114. čl. ZPPSL.
Če lastnik stanovanja odkloni prodajo po privatizacijskih določilih SZ zaradi gradnje stanovanjske hiše, mora imetnik stanovanjske pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe za določen čas, ker sicer uporablja do izselitve stanovanje nezakonito. Višina koristi, ki jo je imel tisti, ki je uporabljal tujo stvar v svojo korist, se presoja po vrednosti, ko je zahtevek postavljen oz. ko se o njem odloča.
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi stranki dospelost terjatve vezali na izstavitev računa. Zato pomeni izstavitev računa le potrditev dogovorjenega (tudi glede dospelosti terjatve).
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 169, 169/4, 169, 169/4.
oprostitev plačila sodne takse
Določila četrtega odstavka 169. člena ZPP, ki govorijo o tem, da si lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti preskrbi tam navedene potrebne podatke in obvestila, ne odvezujejo stranke, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks ravnanja, ki ji ga nalaga drugi odstavek 169. člena ZPP in tretjega odstavka 13. člena ZST. Ta le povedo, da sodišče pri odločanju o uveljavljani taksni oprostitvi ni omejeno le na podatke in obvestila vsebovane v po stranki predloženem potrdilu o premoženjskem stanju, temveč lahko opravi tudi samo potrebne poizvedbe glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev.
Funkcionalno zemljišče in stavba sta celota. Dejstvo, da v postopku privatizacije stanovanj kupec ni plačal funkcionalnega zemljišča, ni pravno upoštevno v delitvenem postopku, saj v takšnem postopku sodišče, če ni spora, upošteva solastninske deleže, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Če je udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik na stavbi, velja ta solastninski delež tudi za funkcionalno zemljišče.
prenehanje delovnega razmerja pri samostojnem podjetniku
V skladu z novo pravno ureditvijo o samostojnem podjetniku in ob odpravi obrtnika (in obratovalnice) kot posebne statusnopravne organizacijske oblike, je potrebno razlog za prenehanje delovnega razmerja po 1. alinei 125. člena ZDR uporabiti oz. razlagati v povezavi z določbami ZGD. Gre za primere, ko pride do prenehanja poslovanja na temelju volje podjetnika v skladu s 1. odstavkom 76. člena ZGD.
Če samostojni podjetnik preneha opravljati eno od dejavnosti (ukinitev dejavnosti mehanična popravila motornih vozil), še naprej pa opravlja ostale dejavnosti (trgovina na drobno z rezervnimi deli, birotehnika ...), lahko delavcu preneha delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu po določbah 33. do 36. člena ZDR, ne pa na podlagi 1. alinee 125. člena ZDR.
Za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo mora biti dokazano, da upravičenec ne more samostojno opravljati večine oz. vseh osnovnih življenjskih potreb, določenih v 1. odst. 148. čl. ZPIZ, zato za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ne zadošča, da zaradi zdravstvenih težav ne more samostojno opravljati le nekaterih osnovnih življenjskih potreb.
odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi
Sodišče prve stopnje je obrazložilo vse okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da se obtoženec očitno izmika prisostvovanju na glavni obravnavi. Zato je pravilno odredilo pripor. Navedlo je številne okoliščine, na podlagi katerih je utemeljilo svoj zaključek.
denarni zahtevek - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Ker so določila sporazuma, sklenjenega med tožnico in toženko o prenehanju delovnega razmerja, o tem, da so z dnem podpisa sporazuma med strankama urejene vse medsebojne pravice in obveznosti, jasne, tožnica ni upravičena do regresa za letni dopust, saj se je s podpisom temu odpovedala.
Delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu ni vezano na delovanje obratovalnice, temveč na zasebnega delodajalca, pri čemer tožniku z odjavo obratovalnice delovno razmerje ni prenehalo, zaradi česar je do datuma, ko je dejansko delal za zasebnega delodajalca, upravičen do vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno do nadomestila plače.
O predlogu za odpravo pripora proti položitvi varščine, vsebovanem v pritožbi obtoženca zoper sklep sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora do pravnomočnosti sodbe, v skladu z določbo 1. odst.
199. člena ZKP odloča zunajobravnavni senat prvostopnega sodišča.
Tožena stranka ni imela vnaprej izdelanih kriterijev za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, niti ni imela glede uporabe kriterija delovne uspešnosti določenih meril, na podlagi katerih bi se lahko dejansko ugotovila delovna uspešnost delavcev oz. zaključilo, da je bila tožničina delovna uspešnost enaka kot pri ostalih delavcih, zato delavki na podlagi navedenega kriterija ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZGD člen 250, 250/2, 250, 250/2.
razrešitev pomočnika direktorja - odpravnina zaradi razrešitve
Če tožnik ni bil član uprave delniške družbe, temveč pomočnik direktorja - vodja sektorja za izvajanje zavarovanj, ni upravičen do odpravnine v višini 24 plač po 2. odst. 250. člena ZGD, ki pripada članu uprave ali predsedniku uprave, če ga nadzorni svet odpokliče brez utemeljenega razloga.
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-2. ZDSS člen 19.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - razporeditev delavca na delo v drug kraj - zadržanje izvršitve odločbe
Delovno sodišče ne more z začasno odredbo zadržati izvršitve odločbe o razporeditvi delavca na delo v drug kraj (iz poslovne enote na sedež družbe), hkrati pa zadržati v veljavi tisti del sklepa, ki se nanaša na razporeditev delavca na drugo delovno mesto, ki je zahtevnejše in višje ovrednoteno, če je to delovno mesto sistemizirano le na sedežu družbe, ne pa tudi v poslovni enoti, v kateri je delavec opravljal delo do sporne razporeditve.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
S pravnomočnostjo sklepa o preiskavi je potrjen utemeljen sum, da je obdolženec storil kazniva dejanja, zaradi katerih je bila preiskava uvedena. Senat pa je ob podaljšanju pripora pravilno ugotovil, da se stopnja utemeljenega suma z izvedbo dokazov o preiskavi nikakor ni zmanjšala.
ZPP (1977) člen 15, 354, 354/2, 15, 354, 354/2. ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
nadaljevanje prekinjenega postopka - zamuda roka - zavrženje tožbe
15-dnevni rok iz 1. odstavka 144. člena ZPPSL velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka. Če stranka, ki je že pred začetkom stečajnega postopka vložila tožbo pred delovnim sodiščem, ne zahteva nadaljevanja prekinjenega postopka v 15 dneh od vročitve napotitvenega sklepa stečajnega senata, ne izkazuje več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe, zato je potrebno tožbo zavreči.
Izpodbijana druga sodba v odločitvi, da se za čas od 1.3.1998 preživnina zviša na znesek 16.000,00 SIT, vsebuje že pravnomočno odločitev o zvišanju preživnine od navedenega obdobja na znesek 14.000,00 SIT. Z odločitvijo, da je zmožnostim primeren očetov prispevek k preživljanju hčerke 16.000,00 SIT mesečno, čeprav ima boljše premoženjske razmere, ni drugič poročen in nima drugih mladoletnih otrok, je sodišče preostanek preživninskega bremena v znesku 34.000 SIT (v čemer je vštet tudi znesek otroškega dodatka, ki za enega otroka znaša 8.150,00 SIT) mesečno očitno naložilo na materina ramena. Ne samo, da je sodišče pomanjkljivo navedlo razloge glede višine očetovega prispevka, ampak je glede te odločitve povzročilo nejasnost in nasprotje med razlogi sodbe.