Upnica je ob vložitvi izvršilnega predloga razpolagala s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom. Tekom postopka je dolžnik uspel v pravdi, ki dokazuje njegovo lastništvo na parcelah glede katerih je upnica v izvršbi uveljavljala prepoved hasnovanja. Kot nadaljnje izvršilne stroške je upnici vendar priznati tiste, ki so bili potrebni za postopek v času do pravnomočne sodbe po zahtevku na priznanju dolžnikovega lastništva. Zato pride v poštev omejitev izvršbe na stroške in ne ustavitev celotne izvršbe.
Začetek in dolžina zastaralnega roka regresnega zahtevka zavarovalnice proti tretji osebi se določata po zastaralnem roku terjatve, v katero zavarovalnica vstopa.
Stranka ne more zahtevati razvezo pogodbe, če bi lahko ob sklenitvi pogodbe te okoliščine predvidela ali bi se jim lahko izognila oziroma jih premagala. Ne upoštevajo se okoliščine, ki niso nepričakovane in ki jih lahko upošteva stranka kot normalni poslovni riziko.
Kadar se glavna obravnava začne v nenavzočnosti obtoženca, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, da se mu sodi v nenavzočnosti skladno z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku, pa je treba pri vsakem naroku za glavno obravnavo, na katerem se glavna obravnava nadaljuje, ponovno presoditi ali so dejansko podani pogoji, da se glavna obravnava nadaljuje, torej ali so na obravnavi navzoči vsi, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, oziroma v primeru, kadar kateri od obtožencev ni navzoč, ali so podani pogoji, da se mu sodi v nenavzočnosti. Na vsakem naroku za glavno obravnavo tudi na narokih za nadaljevanje glavne obravnave, morajo biti tako izpolnjeni pogoji zato, da se glavna obravnava lahko opravi. Na narok za glavno obravnavo pa obtoženec ni bil pravilno vabljen (118. čl. Zakona o kazenskem postopku). Sodišče prve stopnje je tako v nasprotju z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti obt. J.D. Tako pa je zagrešilo kršitev zakona, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje, in je bilo zato potrebno sodbo v obsodilnem delu po uradni dolžnosti razveljaviti.
Gre za dejansko spremembo motenjske tožbe, saj se ta sedaj nanaša na povsem drugo zemljišče. Tako spremembo bi bilo mogoče (ob vseh drugih okoliščinah, ki sicer dopuščajo spremembo tožbe), opraviti v zakonsko določenem subjektivnem roku 30 dni od dneva, ko je tožnik zvedel za motenje in storilca. Po preteku tega roka je tako modificirano tožbo šteti kot prepozno.
dejansko stanje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če niso razjasnjena pomembna nasprotja med obtožbo in oškodovančevo izpovedbo ter med njegovo in pričino izpovedbo glede odločilnih dejstev. Zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.
Kljub izrecni navedbi, da se pritožuje zoper 1. točko izreka prvostopne sodbe, pa tožena stranka svoje pritožbe v tem delu ni obrazložila, pač pa je obširno pojasnjevala, zakaj ni dolžna plačati tudi najemnine za marec 1996. Ker pa je zaradi umika tega dela tožbe prvostopno sodišče izdan sklep o izvršbi za znesek 142.441,00 SIT razveljavilo (3. točka izreka izpodbijane odločbe), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v 1. točki preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odstavka 365. čl. PP.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora
Utemeljenost suma kot temelj odločitev o podaljšanju pripora je bila z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovljena. Dva dni po storjenem kaznivem dejanju je bil obdolžencu zasežen del ukradenih predmetov pri čemer se je za neresničnega izkazal zagovor enega od soobdolžencev, da je kaznivo dejanje storil sam, saj so bile na kraju storitve najdene prstne sledi tretjega soobdolženca, pri četrtem pa prav tako del ukradenih predmetov. Pritožba obdolženčevega zagovornika je bila zato zavrnjena kot neutemeljena.
Zoper sklep je dovoljena pritožba (1. odst. 9. člena ZIZ), vendar le osebi, ki ima to pravico, sicer je pritožba nedovoljena (3. odst. 343. člena ZPP/99 v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pritožbo ni vložila stranka (4. tč. 16. člena ZIZ), jo je potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Zaradi ugotovitve, da je kazenski pregon absolutno zastaral, je sodišče druge stopnje ob reševanju zagovornikove pritožbe po uradni dolžnosti izdalo zavrnilno sodbo.
ogrožanje varnosti pri delu - kazenska odgovornost
Podana je kazenska odgovornost odgovorne osebe za varnost in zdravje pri delu na gradbišču, če ta ne zagotovi, da je fasadni oder vsak trenutek v takšnem stanju, da služi svojemu namenu, zaščiti delavcev pred morebitnimi padci.
Prvostopno sodišče je nepravilno štelo, da je tožeča stranka umaknila tožbo v celoti, saj je podala v navedeni zadevi le delni umik. Zato v delu v katerem ni umaknila ne pride v poštev uporaba 1. odst. 193. čl. ZPP.
Prepoved odtujitve in obremenitve določene nepremičnine na podlagi izdane začasne odredbe omejuje dolžnikovo razpolagalno sposobnost glede te nepremičnine. Z zaznambo začasne odredbe v zemljiški knjigi pa upnik ne pridobi prednostnega vrstnega reda pri poplačilu iz nepremičnine, če je zoper dolžnika uveden stečajni postopek.
Če lastnik stanovanja odkloni prodajo po privatizacijskih določilih SZ zaradi gradnje stanovanjske hiše, mora imetnik stanovanjske pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe za določen čas, ker sicer uporablja do izselitve stanovanje nezakonito. Višina koristi, ki jo je imel tisti, ki je uporabljal tujo stvar v svojo korist, se presoja po vrednosti, ko je zahtevek postavljen oz. ko se o njem odloča.
Funkcionalno zemljišče in stavba sta celota. Dejstvo, da v postopku privatizacije stanovanj kupec ni plačal funkcionalnega zemljišča, ni pravno upoštevno v delitvenem postopku, saj v takšnem postopku sodišče, če ni spora, upošteva solastninske deleže, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Če je udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik na stavbi, velja ta solastninski delež tudi za funkcionalno zemljišče.
ZPP (1977) člen 5, 5/1, 186, 186/1, 5, 5/1, 186, 186/1. ZIP člen 35, 35/2, 35, 35/2.
določenost zahtevka
Sklicevanje na specifikacijo, ki jo je tožeča stranka kot posebno prilogo hkrati s predlogom za izvršbo poslala na sodišče, ne zadošča za izdajo sklepa o izvršbi. Za plačilo obresti bi tožeča stranka morala postaviti določen zahtevek za vsak posamezen račun, specifikacijo pa predložiti kot dokaz.
Ker torej pred vložitvijo tožbe tožeča stranka toženo stranko pozivala k mirni rešitvi spora, ta pa na opomine reagirala, ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ne glede na morebitno (vsebinsko) spornost predloženega listinskega dokaza je dolžnikov ugovor potrebno šteti za obrazložen, saj je za utemeljitev svojega ugovora predlagal tudi dokaz z zaslišanjem dolžnika kot stranke.
Neutemeljeno pritožnik v pritožbi navaja, da je bil obdolženec izzvan z ravnanjem oškodovanca, torej da bi bilo potrebno uporabiti določbe tretjega odst. 133. čl. Kazenskega zakonika, ki dovoljuje izrek sodnega opomina storilcu, če je bil le-ta izzvan z nedostojnim ali surovim ravnanjem poškodovanca. Nedostojno ali surovo ravnanje poškodovanca pa pomeni, da poškodovanec ravna tako brez krivde obtoženca, ko le-ta z ničemer ne prispeva k nedostojnemu ali surovemu obnašanju poškodovanega.