predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo - nevarnost za uveljavitev terjatve
Dolžnik je v pritožbi utemeljeno opozoril, da upnik v tem postopku ni izkazal zahtevane relativne objektivne nevarnosti za uveljavitev svoje terjatve kot enega od pogojev za izdajo predhodne odredbe (nevarnost naj bi bila sicer podana zaradi zatrjevanega slabega finančnega stanja dolžnika), čeprav je bilo breme zatrjevanja in dokazovanja tega pogoja še v celoti na njegovi strani.
ZPP (77) člen 456, 456/4. ZIP člen 55a, 55a/2. ZPP člen 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe - vsebina
Z izrekom, da na podlagi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi ostane v veljavi v tč. 1, to je v nalogu za plačilo uveljavljane terjatve, ta pa je s predlogom za izvršbo bila uveljavljana tudi glede plačila izvršilnih stroškov, je tak nalog za plačilo vzdržan v veljavi tudi glede plačila izvršilnih stroškov, odmerjenih v tč. 3 sklepa o izvršbi. S prvostopnim izrekom, da sklep o izvršbi z dne 22.2.1995 ostane v tč. 1 v veljavi, je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 22.2.1995 vzdržalo v veljavi tudi glede naloga za plačilo izvršilnih stroškov (v tč. 3 sklepa o izvršbi odmerjenih na 8.580,00 SIT) z zak. zam. obrestmi za čas od izdaje sklepa o izvršbi (z dne 22.2.1995) do plačila. S tč. 1 na podlagi verodostojne listine izdanega sklepa o izvršbi z dne 22.2.1995 je namreč bilo dolžniku naloženo, upniku v 8 dneh poravnati v dne 12.10.1994 vloženem predlogu za izvršbo navedeno tejratev; v cit. predlogu za izvršbo pa je bila navedena terjatev (1.) za glavnico, nadalje (2.) za obresti od glavnice in tudi (3.) za izvršilne stroške z zak. zam. obrestmi za čas od izdaje sklepa do plačila.
Tudi v primeru, ko mora zaradi umika predloga za pregon storilca kaznivega dejanja ob ustavitvi postopka plačati njegove stroške oškodovanec, mora biti njih višina v izdanem sklepu obrazložena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in dobro obrazložilo, da je oškodovanca poškodoval po nosu prav obtoženi z udarcem s čelom v glavo. Kazenska sankcija - nepogojna - je ustrezna.
Prvostopno sodišče je nepravilno štelo, da je tožeča stranka umaknila tožbo v celoti, saj je podala v navedeni zadevi le delni umik. Zato v delu v katerem ni umaknila ne pride v poštev uporaba 1. odst. 193. čl. ZPP.
Tožba tožeče stranke, ki ne vsebuje tožbenega zahtevka, je nepopolna vloga. Če tako vlogo stranka sama popravi, preden to od nje zahteva sodišče, se šteje, da je bila kot popolna vložena že, ko je bila sodišču izročena prvič.
Kadar se glavna obravnava začne v nenavzočnosti obtoženca, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, da se mu sodi v nenavzočnosti skladno z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku, pa je treba pri vsakem naroku za glavno obravnavo, na katerem se glavna obravnava nadaljuje, ponovno presoditi ali so dejansko podani pogoji, da se glavna obravnava nadaljuje, torej ali so na obravnavi navzoči vsi, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, oziroma v primeru, kadar kateri od obtožencev ni navzoč, ali so podani pogoji, da se mu sodi v nenavzočnosti. Na vsakem naroku za glavno obravnavo tudi na narokih za nadaljevanje glavne obravnave, morajo biti tako izpolnjeni pogoji zato, da se glavna obravnava lahko opravi. Na narok za glavno obravnavo pa obtoženec ni bil pravilno vabljen (118. čl. Zakona o kazenskem postopku). Sodišče prve stopnje je tako v nasprotju z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti obt. J.D. Tako pa je zagrešilo kršitev zakona, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje, in je bilo zato potrebno sodbo v obsodilnem delu po uradni dolžnosti razveljaviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v pravočasnem ugovoru navedel, da sklepu o izvršbi ugovarja, zato je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 2. odst. 55.a člena ZIP sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, in zadevo odstopilo pristojnemu sodišču.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - nedopusten pritožbeni razlog
Sodbe, s katero je bil končan gospodarski spor v postopku majhne vrednosti, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Kljub izrecni navedbi, da se pritožuje zoper 1. točko izreka prvostopne sodbe, pa tožena stranka svoje pritožbe v tem delu ni obrazložila, pač pa je obširno pojasnjevala, zakaj ni dolžna plačati tudi najemnine za marec 1996. Ker pa je zaradi umika tega dela tožbe prvostopno sodišče izdan sklep o izvršbi za znesek 142.441,00 SIT razveljavilo (3. točka izreka izpodbijane odločbe), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v 1. točki preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odstavka 365. čl. PP.
Zoper sklep je dovoljena pritožba (1. odst. 9. člena ZIZ), vendar le osebi, ki ima to pravico, sicer je pritožba nedovoljena (3. odst. 343. člena ZPP/99 v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pritožbo ni vložila stranka (4. tč. 16. člena ZIZ), jo je potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in je bila zato sodba o tem, zakaj sodišče prve stopnje ni verjelo obtoženčevemu zagovoru, ki je storitev kaznivega dejanja zanikalo, pravilno in popolno ugotovljeno.
ZPP (1977) člen 5, 5/1, 186, 186/1, 5, 5/1, 186, 186/1. ZIP člen 35, 35/2, 35, 35/2.
določenost zahtevka
Sklicevanje na specifikacijo, ki jo je tožeča stranka kot posebno prilogo hkrati s predlogom za izvršbo poslala na sodišče, ne zadošča za izdajo sklepa o izvršbi. Za plačilo obresti bi tožeča stranka morala postaviti določen zahtevek za vsak posamezen račun, specifikacijo pa predložiti kot dokaz.
Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na tem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve ni mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.
kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - kazenska odgovornost
Podana je kazenska odgovornost policistov, ki pri opravljanju službe zlorabijo svoj uradni položaj s tem, da osumljenca, med opravo razgovora udarjajo in ga pri tem telesno poškodujejo.
Ker torej pred vložitvijo tožbe tožeča stranka toženo stranko pozivala k mirni rešitvi spora, ta pa na opomine reagirala, ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP.