Zaradi ugotovitve, da je kazenski pregon absolutno zastaral, je sodišče druge stopnje ob reševanju zagovornikove pritožbe po uradni dolžnosti izdalo zavrnilno sodbo.
Prvostopno sodišče je nepravilno štelo, da je tožeča stranka umaknila tožbo v celoti, saj je podala v navedeni zadevi le delni umik. Zato v delu v katerem ni umaknila ne pride v poštev uporaba 1. odst. 193. čl. ZPP.
Po 6. odst. 45. člena ZOR predpogodba ne veže le v primeru, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne. Če se okoliščine niso spremenile, toženec pa jih ob sklenitvi pogodbe le ni poznal, se na navedeno določbo ne more sklicevati.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 169, 169/4, 169, 169/4.
oprostitev plačila sodne takse
Določila četrtega odstavka 169. člena ZPP, ki govorijo o tem, da si lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti preskrbi tam navedene potrebne podatke in obvestila, ne odvezujejo stranke, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks ravnanja, ki ji ga nalaga drugi odstavek 169. člena ZPP in tretjega odstavka 13. člena ZST. Ta le povedo, da sodišče pri odločanju o uveljavljani taksni oprostitvi ni omejeno le na podatke in obvestila vsebovane v po stranki predloženem potrdilu o premoženjskem stanju, temveč lahko opravi tudi samo potrebne poizvedbe glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev.
Stranka ne more zahtevati razvezo pogodbe, če bi lahko ob sklenitvi pogodbe te okoliščine predvidela ali bi se jim lahko izognila oziroma jih premagala. Ne upoštevajo se okoliščine, ki niso nepričakovane in ki jih lahko upošteva stranka kot normalni poslovni riziko.
Tožena stranka je resda tožnici del odškodnine že izplačala 28.4.1997, dejstvo pa je, da je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, o obstoju in višini svoje nadaljnje obveznosti glede dodatnih 5 % invalidnosti izvedela šele po tem, ko je bilo predloženo v tem pravdnem postopku pridobljeno mnenje izvedenca medicinske stroke, medtem ko je odškodnino v višini za 4 % invalidnost izplačala tožnici na podlagi ugotovitev svojega zdravnika cenzorja. Tako se pokaže prvostopna odločitev o tem, da je tožena stranka dejansko glede izplačila obveznosti nadaljnje odškodnine v višini 160.000,00 SIT zašla v zamudo šele s 25.2.1999 povsem pravilna.
Upnica je ob vložitvi izvršilnega predloga razpolagala s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom. Tekom postopka je dolžnik uspel v pravdi, ki dokazuje njegovo lastništvo na parcelah glede katerih je upnica v izvršbi uveljavljala prepoved hasnovanja. Kot nadaljnje izvršilne stroške je upnici vendar priznati tiste, ki so bili potrebni za postopek v času do pravnomočne sodbe po zahtevku na priznanju dolžnikovega lastništva. Zato pride v poštev omejitev izvršbe na stroške in ne ustavitev celotne izvršbe.
Zoper sklep je dovoljena pritožba (1. odst. 9. člena ZIZ), vendar le osebi, ki ima to pravico, sicer je pritožba nedovoljena (3. odst. 343. člena ZPP/99 v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pritožbo ni vložila stranka (4. tč. 16. člena ZIZ), jo je potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Začetek in dolžina zastaralnega roka regresnega zahtevka zavarovalnice proti tretji osebi se določata po zastaralnem roku terjatve, v katero zavarovalnica vstopa.
ZIZ člen 15, 30, 31, 44, 15, 30, 31, 44. ZPP člen 380, 380/2, 380, 380/2.
seznam dolžnikovega premoženja
Upnik, po čigar predlogu je bila dovoljena izvršba z več sredstvi izvršbe, izvršba pa je bila doslej opravljena le na denarna sredstva na dolžnikovih računih, z navajanjem, da je prejel obvestilo, da upnik pri Banki x ne posluje z žiro računom s partijo št. ... in da nima možnosti seznanitve s premoženjem dolžnika ni verjetno izhajal, da s sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Pritožba upnika zoper sklep sodišča prve stopnje s katerim je zavrnilo njegov predlog, da pozove dolžnika k predložitvi seznama svojega premoženja, se zavrne.
Tudi v primeru, ko mora zaradi umika predloga za pregon storilca kaznivega dejanja ob ustavitvi postopka plačati njegove stroške oškodovanec, mora biti njih višina v izdanem sklepu obrazložena.
predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo - nevarnost za uveljavitev terjatve
Dolžnik je v pritožbi utemeljeno opozoril, da upnik v tem postopku ni izkazal zahtevane relativne objektivne nevarnosti za uveljavitev svoje terjatve kot enega od pogojev za izdajo predhodne odredbe (nevarnost naj bi bila sicer podana zaradi zatrjevanega slabega finančnega stanja dolžnika), čeprav je bilo breme zatrjevanja in dokazovanja tega pogoja še v celoti na njegovi strani.
Kadar se glavna obravnava začne v nenavzočnosti obtoženca, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, da se mu sodi v nenavzočnosti skladno z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku, pa je treba pri vsakem naroku za glavno obravnavo, na katerem se glavna obravnava nadaljuje, ponovno presoditi ali so dejansko podani pogoji, da se glavna obravnava nadaljuje, torej ali so na obravnavi navzoči vsi, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, oziroma v primeru, kadar kateri od obtožencev ni navzoč, ali so podani pogoji, da se mu sodi v nenavzočnosti. Na vsakem naroku za glavno obravnavo tudi na narokih za nadaljevanje glavne obravnave, morajo biti tako izpolnjeni pogoji zato, da se glavna obravnava lahko opravi. Na narok za glavno obravnavo pa obtoženec ni bil pravilno vabljen (118. čl. Zakona o kazenskem postopku). Sodišče prve stopnje je tako v nasprotju z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti obt. J.D. Tako pa je zagrešilo kršitev zakona, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje, in je bilo zato potrebno sodbo v obsodilnem delu po uradni dolžnosti razveljaviti.
Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na tem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve ni mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.
Neutemeljeno pritožnik v pritožbi navaja, da je bil obdolženec izzvan z ravnanjem oškodovanca, torej da bi bilo potrebno uporabiti določbe tretjega odst. 133. čl. Kazenskega zakonika, ki dovoljuje izrek sodnega opomina storilcu, če je bil le-ta izzvan z nedostojnim ali surovim ravnanjem poškodovanca. Nedostojno ali surovo ravnanje poškodovanca pa pomeni, da poškodovanec ravna tako brez krivde obtoženca, ko le-ta z ničemer ne prispeva k nedostojnemu ali surovemu obnašanju poškodovanega.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v pravočasnem ugovoru navedel, da sklepu o izvršbi ugovarja, zato je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 2. odst. 55.a člena ZIP sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, in zadevo odstopilo pristojnemu sodišču.
Tožba tožeče stranke, ki ne vsebuje tožbenega zahtevka, je nepopolna vloga. Če tako vlogo stranka sama popravi, preden to od nje zahteva sodišče, se šteje, da je bila kot popolna vložena že, ko je bila sodišču izročena prvič.