Čeprav je, gledano s stališča okolja, interes družbe, da se stari objekti obnavljajo, dejstvo, da ima eden od solastnikov večja sredstva, ki jih lahko nameni v ta namen, ne more prevagati, če drugi od solastnikov nedeljive stvari svoj večji interes izkazuje s potrebo po bivanju v takšnem objektu.
ZPP (1977) člen 467, 467/1, 467/2, 467, 467/1, 467/2.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje
V postopku v sporu majhne vrednosti prvostopne odločbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja temveč samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Zaradi ugotovitve, da je kazenski pregon absolutno zastaral, je sodišče druge stopnje ob reševanju zagovornikove pritožbe po uradni dolžnosti izdalo zavrnilno sodbo.
Prepoved odtujitve in obremenitve določene nepremičnine na podlagi izdane začasne odredbe omejuje dolžnikovo razpolagalno sposobnost glede te nepremičnine. Z zaznambo začasne odredbe v zemljiški knjigi pa upnik ne pridobi prednostnega vrstnega reda pri poplačilu iz nepremičnine, če je zoper dolžnika uveden stečajni postopek.
Tudi namestitev določene naprave, ki povzroča hrup ali kakšne druge imisije, zaradi katerih je otežkočena uporaba določenega prostora, lahko predstavlja motilno dejanje.
Obdolženi rednih dohodkov nima, preživlja pa se s priložnostnim delom, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora plačati stroške kazenskega postopka.
ZOR člen 133, 133/1, 133/2, 210, 210/4, 133, 133/1, 133/2, 210, 210/4. ZPPSL člen 125, 130, 130/1, 130/2, 125, 130, 130/1, 130/2.
vrnitev premoženjske koristi v stečajno maso - neupravičena pridobitev - naravna restitucija - civilna restitucija
Tudi za povračilne zahtevke pri neupravičeni pridobitvi velja sicer pri vseh reparacijskih zahtevkih primarno veljavno načelo naturalne restitucije. Šele če naturalna restitucija ni mogoča, ali če je (ekonomsko) neupravičena oz. neprimerna, jo nadomesti plačilo vrednosti dosežene koristi, oz. plačilo ustreznega denarnega nadomestila.
Gre za dejansko spremembo motenjske tožbe, saj se ta sedaj nanaša na povsem drugo zemljišče. Tako spremembo bi bilo mogoče (ob vseh drugih okoliščinah, ki sicer dopuščajo spremembo tožbe), opraviti v zakonsko določenem subjektivnem roku 30 dni od dneva, ko je tožnik zvedel za motenje in storilca. Po preteku tega roka je tako modificirano tožbo šteti kot prepozno.
ZIZ člen 15, 30, 31, 44, 15, 30, 31, 44. ZPP člen 380, 380/2, 380, 380/2.
seznam dolžnikovega premoženja
Upnik, po čigar predlogu je bila dovoljena izvršba z več sredstvi izvršbe, izvršba pa je bila doslej opravljena le na denarna sredstva na dolžnikovih računih, z navajanjem, da je prejel obvestilo, da upnik pri Banki x ne posluje z žiro računom s partijo št. ... in da nima možnosti seznanitve s premoženjem dolžnika ni verjetno izhajal, da s sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Pritožba upnika zoper sklep sodišča prve stopnje s katerim je zavrnilo njegov predlog, da pozove dolžnika k predložitvi seznama svojega premoženja, se zavrne.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora
Utemeljenost suma kot temelj odločitev o podaljšanju pripora je bila z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovljena. Dva dni po storjenem kaznivem dejanju je bil obdolžencu zasežen del ukradenih predmetov pri čemer se je za neresničnega izkazal zagovor enega od soobdolžencev, da je kaznivo dejanje storil sam, saj so bile na kraju storitve najdene prstne sledi tretjega soobdolženca, pri četrtem pa prav tako del ukradenih predmetov. Pritožba obdolženčevega zagovornika je bila zato zavrnjena kot neutemeljena.
Neutemeljeno pritožnik v pritožbi navaja, da je bil obdolženec izzvan z ravnanjem oškodovanca, torej da bi bilo potrebno uporabiti določbe tretjega odst. 133. čl. Kazenskega zakonika, ki dovoljuje izrek sodnega opomina storilcu, če je bil le-ta izzvan z nedostojnim ali surovim ravnanjem poškodovanca. Nedostojno ali surovo ravnanje poškodovanca pa pomeni, da poškodovanec ravna tako brez krivde obtoženca, ko le-ta z ničemer ne prispeva k nedostojnemu ali surovemu obnašanju poškodovanega.
Začetek in dolžina zastaralnega roka regresnega zahtevka zavarovalnice proti tretji osebi se določata po zastaralnem roku terjatve, v katero zavarovalnica vstopa.
Tožena stranka je resda tožnici del odškodnine že izplačala 28.4.1997, dejstvo pa je, da je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, o obstoju in višini svoje nadaljnje obveznosti glede dodatnih 5 % invalidnosti izvedela šele po tem, ko je bilo predloženo v tem pravdnem postopku pridobljeno mnenje izvedenca medicinske stroke, medtem ko je odškodnino v višini za 4 % invalidnost izplačala tožnici na podlagi ugotovitev svojega zdravnika cenzorja. Tako se pokaže prvostopna odločitev o tem, da je tožena stranka dejansko glede izplačila obveznosti nadaljnje odškodnine v višini 160.000,00 SIT zašla v zamudo šele s 25.2.1999 povsem pravilna.
dejansko stanje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če niso razjasnjena pomembna nasprotja med obtožbo in oškodovančevo izpovedbo ter med njegovo in pričino izpovedbo glede odločilnih dejstev. Zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.
ZPP (1977) člen 269, 269. ZOR člen 277, 399, 277, 399.
dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - zamudne obresti
Če se stranka brez opravičenega razloga ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, sodišče v zadevi odloči na podlagi ocene ostalih izvedenih dokazov, izostanek stranke pa pri tem šteje njej v breme. Če je tožena stranka dolžna plačati tolarsko protivrednost deviznega zneska po menjalnem tečaju na dan plačila, ji gredo od zamude dalje obresti po obrestni meri, po kateri se obrestujejo hranilne vloge v tuji valuti in ne "zakonite zamudne obresti".
V obdolženčevem ravnanju niso podani znaki silobrana, kar sodišče pravilno sklepa glede na ravnanje oškodovanca, ki ni pogojevalo obdolženčevega ravnanja.
Po 6. odst. 45. člena ZOR predpogodba ne veže le v primeru, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne. Če se okoliščine niso spremenile, toženec pa jih ob sklenitvi pogodbe le ni poznal, se na navedeno določbo ne more sklicevati.