V zapuščinskem postopku pritožbeno sodišče praviloma odloča samo o pravočasno vloženih pritožbah. Izjemoma lahko upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo, a le če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
obrestna mera za obveznosti v tuji valuti - zakonska analogija
Obrestnih mer za obveznosti v tuji valuti ne določa noben predpis in je glede tega v našem redu pravna praznina, ki jo je treba izpolniti z zakonsko analogijo.
Tožeča stranka je uspela s 74% tožbenega zahtevka, zato ji gredo po določbi 2. odst. 154. člena ZPP nadaljnji pravdni stroški le v tem procentu (31.072,60 SIT). Znižati je bilo potrebno tudi izvršilne stroške (3. točka izreka sklepa o izvršbi), vendar le na račun nižje sodne takse. Odvetniški stroški bi namreč tožeči stranki nastali v enaki višini, pa čeprav bi vložila izvršilni predlog le glede zneska, glede katerega je uspela v pravdi.
ZPP(1977) člen 338. ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1. ZNZ člen 47. Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS člen 7.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Obrazložitev sodbe mora vsebovati vsa dejstva, pomembna za odločitev sodišča in iz nje mora biti razvidna miselna pot sodišča prve stopnje, da bo iz sodbe razvidno, zakaj je sodišče sprejelo takšno odločitev. V sodbi sodišča prve stopnje pa niso navedeni razlogi o načinu opravljanja naloge v okviru službenih dolžnosti in o načinu poškodovanja tožnika pri opravljanju te naloge kot o odločilnih dejstvih za ugotavljanje, ali je prišlo do škode v dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico oz. za ugotavljanje obstoja elementov, ki morajo biti podani za nastanek krivdne odgovornosti. Šele natančna ugotovitev načina tožnikovega opravljanja naloge v okviru službenih dolžnosti namreč nudi podlago za pravilno presojo, ali je bilo tožnikovo delo delo s povečano nevarnostjo, kajti vsako delo policista še ni delo s povečano nevarnostjo. Vsako delo policista ne zahteva, da bi se izpostavljal neposredni nevarnosti za vsako ceno, tudi ko bi na primer šlo za varstvo premoženja, kot je šlo v konkretnem primeru (pričakovanje vloma v objekt, v katerega je že bilo predhodno vlomljeno, kot je povzeti iz tožbenih navedb).
Izročitelj ima pravico zahtevati preklic izročitve in da mu potomec vrne, kar je dobil z izročitvijo in razdelitvijo, če ta zagreši proti njemu veliko nehvaležnost. V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s sporazumom o izročitvi in razdelitvi, pa sodišče odloči, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.
ZOR člen 436, 437, 438, 439, 440, 441, 442, 443, 436, 437, 438, 439, 440, 441, 442, 443. ZIP člen 22, 22/1, 22, 22/1.
sklep o izvršbi - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba - prehod terjatve - sprememba upnika - cesija bodoče terjatve
Predmet cesije je lahko tudi bodoča terjatev. Stroškovna terjatev je bila upnici z dednim dogovorom cedirana še pred njenim nastankom (t.j. pred izdajo temeljnega izvršilnega naslova - sklepa o dedovanju). Upnica je s sklepom o dedovanju (v katerem je povzet dedni dogovor, s katerim so se dediči dogovorili, da se celotna terjatev za povrnitev stroškov postopka prenese na upnico) dokazala sukcesijo, zato je aktivno legitimirana tudi za izterjavo stroškov.
Vsa gospodinjstva, torej tudi toženčevo, morajo imeti odjemne posode za komunalne odpadke. Četudi toženec odpadkov v to posodo ne bi dajal, to ne vpliva na dolžnost tožeče stranke (komunalnega podjetja) odvažati smeti in njeno upravičenost svojo storitev zaračunati; stvar toženca pa je, ali smeti oddaja ali ne.
Zamenjava nagrobnega spomenika z drugim, na katerem so imena vseh tam pokopanih, ki jo z ustreznimi soglasji opravi najemnik groba, ki je sicer v soposesti več oseb, ne pomeni motenja posesti.
pravica do izplačila odpravnine - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje
Pravico do odpravnine ima tisti, ki ima pravico do trajne uporabe stanovanja. Lastnik stanovanja ne bi bil dolžan skleniti najemne pogodbe zaradi obstoja okoliščin po I. odst. 148. čl. SZ, pa je kljub temu z imetnikom stanovanjske pravice sklenil najemno pogodbo za manjše stanovanje zato, da je ta izpraznil večje stanovanje. Sodišče mora ugotavljati obstoj okoliščin iz I. odst. 148. čl., ker najemna pogodba ni bila sklenjena na podlagi 147. čl. SZ (le tako sklenjena pogodba namreč preprečuje ponovno ugotavljanje obstoja teh okoliščin).
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem strank. Razlogi, zaradi katerih tega dokaza ni izvedlo, pa si nasprotujejo. Sodišče prve stopnje namreč na eni strani presoja, da izvedba tega dokaza ni potrebna, na drugi pa očita spornemu dokaznemu predlogu, da ni dovolj opredeljen.
Ob ugotovljenem dejstvu, da je tožeča stranka izročila toženi stranki kemikalijo - barve brez deklaracij v neoriginalni embalaži in ki jih je sama dobila kot blago, ki ga je uporabnik zavrgel, mora tožeča stranka dokazati, da je blago lahko predmet pogodbe in v prometu.
premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - materialna pravnomočnost
Ob subjektivnem pogoju je podana tudi identiteta tožbenega zahtevka, saj v kazenskem postopku priznani premoženjskopravni zahtevek predstavlja tisto protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ki jo je drugi toženec pridobil zaradi neizpolnitve istih pogodb, glede katerih tožeča stranka tudi v pravdnem postopku terja vračilo istega dolga.
prekinitev postopka po uradni dolžnosti - sukcesija - predhodno vprašanje
Sklad RS za sukcesijo je potrdil povezavo vtoževane terjatve s sukcesijskim vprašanjem, kar v nakazanem primeru terja prekinitev postopka (celo po uradni dolžnosti)
1. Stečajni upravitelj v postopku izpodbijanja pravnih dejanj lahko nastopa le v vlogi zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (2. odst. 79. čl. ZPPSL), ne pa kot posebni procesni organ (1. odst. 79. čl. ZPPSL).
2. Pobotna izjava ali dogovor o pobotu nista izpodbojna.
3. V zadnjem "členu" verižne kompenzacije gre prav (in samo) za dogovor o pobotu. Takšno sodelovanje stečajnega dolžnika v verižni kompenzaciji zato ni izpodbojno.
4. Soodvisnost učinkovanja posameznih dvostranskih pogodb in zasledovani končni rezultat, tj. prenehanje obveznosti s pobotanjem, govorita v prid stališču, da je verižna kompenzacija ekonomsko in pravno enoten posel.
5. Dosledna izpeljava stališča o pravni enotnosti verižne kompenzacije (prim. zgoraj) terja pri obravnavi izpodbojnosti drugih "členov" (predpostavk) verižne kompenzacije enak pristop kot glede zadnjega "člena". Po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo prav, da bi bili udeleženci enotnega posla glede izpodbijanja v različnem položaju zgolj zato, ker niso prvi oz. zadnji "člen" v sicer neločljivo sklenjeni "verigi" udeležencev.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - neobrazložen ugovor - prepozen ugovor
Ugovor proti sklepu o izvršbi je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa. Ugovor, vložen po preteku ugovornega roka, je prepozen in ga je kot takega potrebno zavreči.
Ugovor mora biti obrazložen. To pomeni, da dolžnik sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova izpodbija le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V konkretnem primeru se dolžnik v ugovoru sklicuje na dejstvo, ki bi ga lahko uveljavljal le v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. To pa ne more biti ugovorni razlog, saj sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, temveč tega le še prisilno izvrši.