Ker je v zadevi sodilo okrožno sodišče, ni podana bistvene kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki 2. odstavka 354. čl. ZPP, četudi bi šlo za gospodarski spor, saj je za sojenje v gospodarskih sporih stvarno pristojno okrožno sodišče.
Zaradi pravde, do katere je prišlo po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se ne more med istimi strankami o istem zahtevku začeti nova pravda ali v drugi pravdi uveljavljati pobotni ugovor. Ker je podana litispendenca, sodišče pobotni ugovor zavrže (3. odst. 194. čl. ZPP v zvezi s 3. odst. 333. in 3. odst.
Izpodbijana sodba nima razlogov, ali je posojilna pogodba, na katero se sklicuje tožeča stranka, navidezna in s tem nična, kot zatrjuje in dokazuje tožena stranka.
Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti.
Kupec ima pri prodaji s pridržkom lastninske pravice položaj publicianskega (domnevnega) lastnika. Zato ima zoper tretjega vindikacijsko in negatorno publiciansko tožbo.
pravica do izplačila odpravnine - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje
Pravico do odpravnine ima tisti, ki ima pravico do trajne uporabe stanovanja. Lastnik stanovanja ne bi bil dolžan skleniti najemne pogodbe zaradi obstoja okoliščin po I. odst. 148. čl. SZ, pa je kljub temu z imetnikom stanovanjske pravice sklenil najemno pogodbo za manjše stanovanje zato, da je ta izpraznil večje stanovanje. Sodišče mora ugotavljati obstoj okoliščin iz I. odst. 148. čl., ker najemna pogodba ni bila sklenjena na podlagi 147. čl. SZ (le tako sklenjena pogodba namreč preprečuje ponovno ugotavljanje obstoja teh okoliščin).
Glede na to, da 35.člen ZIZ govori o krajevni pristojnosti sodišča po prvo navedenem izvršilnem sredstvu, gre zaključiti, da do atrakcije krajevne pristojnosti enega izvršilnega sodišča k drugemu izvršilnemu sodišču pride le v primeru začetne objektivne kumulacije sredstev oziroma predmetov izvršbe, torej le v primeru, ko upnik z enim predlogom za izvršbo istočasno predlaga več izvršilnih sredstev za izterjavo njegove terjatve.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20562
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5. ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
ogrožanje varnosti pri delu - utemeljen sum - uvedba preiskave
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je pokojni delavec padel skozi odprtino zato, ker le-ta ni bila ustrezno zaščitena oziroma zavarovana in da je bil za organizacijo varstva pri delu na gradbišču zadolžen glavni izvajalec del, je pravilen tudi zaključek o utemeljenosti suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po II., III. in V. odstavku 208. člena KZ, ker kot delovodja glavnega izvajalca del na gradbišču ni poskrbel, da bi bilo gradbišče pravilno varovano, kot to določa II. odstavek 71. člena Pravilnika o varstvu pri gradbenem delu.
razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati - odločba o kazenski sankciji
Četudi se državni tožilec, ki se pritožuje obdolžencu v korist in sodbo izpodbija v odločbi o kazenski sankciji, zavzema le za izrek krajše preizkusne dobe, višje sodišče na tak predlog ni vezano v tolikšni meri, da bi ob ugotovitvi, da so v pritožbi zatrjevane olajševalne okoliščine podane, ne moglo obdolžencu tudi znižati v pogojni obsodbi določeno kazen.
Ker se toženec ni udeležil preiskave po DNA analizi genetskih parov pravdnih strank in tudi ni založil predujma za to preiskavo, je ga pa v celoti založila tožnica in se tudi sicer po vabilu za to preiskavo ni udeleževal nadaljnjih narokov za glavno obravnavo vse do zaključka le-te, kljub izkazanim vabilom, v pritožbenem postopku ne more več uspešno uveljavljati zahteve za opravo te preiskave.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o kompenzaciji sodišču ni predložil dokazov. Glede na to, da je iz računa razvidna podlaga za njegovo izstavitev, dolžnik pa ne trdi, da je svoje obveznosti poravnal, dolžnik ni obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve.
Glede na to, da je dolžnikov ugovor neobrazložen je po določbi 2. odst. 53. člena ugovor neutemeljen.
prepoved vožnje motornega vozila - odvzem vozniškega dovoljenja
Storilcu kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odst. 325. člena KZ, za katerega sodišče ugotovi, da vozniškega izpita za vozila B kategorije nima, stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila te kategorije po 39. členu KZ ni mogoče izreči, saj bi bila takšna stranska kazen neizvršljiva. Takšnemu storilcu pa lahko sodišče izreče varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po 68. členu KZ, tako, da se mu dovoljenje za določen čas ne sme izdati, seveda če sodišče pred tem spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili.
Vsa gospodinjstva, torej tudi toženčevo, morajo imeti odjemne posode za komunalne odpadke. Četudi toženec odpadkov v to posodo ne bi dajal, to ne vpliva na dolžnost tožeče stranke (komunalnega podjetja) odvažati smeti in njeno upravičenost svojo storitev zaračunati; stvar toženca pa je, ali smeti oddaja ali ne.
Tožeča stranka je uspela s 74% tožbenega zahtevka, zato ji gredo po določbi 2. odst. 154. člena ZPP nadaljnji pravdni stroški le v tem procentu (31.072,60 SIT). Znižati je bilo potrebno tudi izvršilne stroške (3. točka izreka sklepa o izvršbi), vendar le na račun nižje sodne takse. Odvetniški stroški bi namreč tožeči stranki nastali v enaki višini, pa čeprav bi vložila izvršilni predlog le glede zneska, glede katerega je uspela v pravdi.
ZIZ člen 273, 273/1-3, 273/2, 273, 273/1-3, 273/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - višina denarne kazni
Višine denarne kazni zaradi uresničitve prepovedi spreminjanja stvari, na katere meri terjatev, upniku ni treba navesti v predlogu za izdajo začasne odredbe, ampak jo določi sodišče.
seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen, če dolžnik ne pride na narok - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Pri spremembi izrečene denarne kazni v kazen zapora na podlagi 4.odstavka 33.člena ZIZ v zvezi s 5.odstavkom 31.člena ZIZ ni mogoče upoštevati družinskih in premoženjskih razmer dolžnika.
Pravilne so dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da sta pravdni stranki (skupaj z obema hčerkama) imeli skupno prebivališče ves čas od razveze dalje (čeprav je tožnik določen čas preživel na delu v tujini), da sta živeli v skupnem gospodinjstvu in da sta s svojimi dohodki poravnavali obveznosti, nastale v času njune skupnosti - torej sta bivali tudi v ekonomski skupnosti. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je takšno skupnost štelo za zunajzakonsko skupnost (12. čl. ZZZDR).
ZIP člen 8, 8/4, 55a, 55a/2, 55a/5, 8, 8/4, 55a, 55a/2, 55a/5.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba
V zadevah, v katerih je bil do uveljavitve ZIZ izdan sklep o izvršbi, se za pravni sredstvi (ugovor in pritožbo) zoper njega in ob njunem reševanju uporabi ZIP. Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega zakona, je torej potrebno ob reševanju ugovora in pritožbe uporabiti določbe ZIP. V skladu z določbo petega odstavka 55.a člena ZIP pa ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni treba obrazložiti.