SZ člen 58, 58/1, 58/2, 149. ZSR člen 50, 50/3, 50, 50/3.
pridobitev stanovanjske pravice
Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito in ga mora po tožbi tožnika izprazniti. Toženec kot podstanovalec v času uveljavitve SZ ni mogel pridobiti stanovanjske pravice, ker dotlej še ni poteklo dve leti od njegove vselitve v stanovanje.
ZPP (1977) člen 164, 164/1, 164/3, 164, 164/1, 164/3.
pravdni stroški
Stranka mora stroške opredeljeno navesti; povrnitev stroškov pa mora zahtevati najpozneje do konca obravnave. Res je sicer, da se tožeča stranka zadnjega naroka za glavno obravnavo ni udeležila in na njem posebej podala zahteve za povrnitev stroškov; vendar pa je tožeča stranka že v tožbi ter v pripravljalni vlogi z dne 27.10.1998 opredeljeno navedla stroške, za katere zahteva povračilo, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 164. členom ZPP odločiti o povrnitvi stroškov.
S tem, ko sodišče prve stopnje najprej navede, da se dokaz, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji nahaja v priloženem spisu, ki ga sodišče na glavni obravnavi tudi vpogleda, v nadaljevanju pa navede, da se strinja z navedbami obrambe, da ugotovitve, razvidne iz tega dokaza še ne dokazujejo, da je obdolženec storil očitani dejanji, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. člena ZKP, saj so razlogi o odločilnih dejstvih v precejšnji meri med seboj v nasprotju, saj iz take obrazložitve dejansko sploh ni videti, kakšen pomen je sodišče določenemu dokazu, če ga enkrat kot takega upošteva, drugič pa mu dokazno vrednost odvzame, sploh dalo.
Obnovo postopka smejo predlagati le stranke glavne pravde.
Predlagateljica obnove pa v glavni pravdi ni sodelovala kot stranka, prav tako ni kot stranka označena v sodbi na podlagi pripoznave, zato je njen predlog za obnovo postopka nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje kot takega pravilno zavrglo.
Lastninska pravica se pridobi po samem zakonu na podlagi pravnega posla in z dedovanjem. Lastninska pravica se pridobi tudi z odločbo državnega organa na način in pod pogoji, kot to določa zakon.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - neobrazložen ugovor - prepozen ugovor
Ugovor proti sklepu o izvršbi je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa. Ugovor, vložen po preteku ugovornega roka, je prepozen in ga je kot takega potrebno zavreči.
Ugovor mora biti obrazložen. To pomeni, da dolžnik sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova izpodbija le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V konkretnem primeru se dolžnik v ugovoru sklicuje na dejstvo, ki bi ga lahko uveljavljal le v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. To pa ne more biti ugovorni razlog, saj sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, temveč tega le še prisilno izvrši.
RTV naročnina ni občasna denarna terjatev temveč je navadna denarna obveza, ki jo je dolžnik dolžan plačevati za opravljeno storitev in se obračunava mesečno. V primeru zamude s plačilom RTV naročnine zato naročnika zadene civilna sankcija iz ZPP čl. ZOR, to je plačilo zamudnih obresti za čas zamude.
Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti.
Ob ugotovitvi, da predstavlja znesek 13.000 DEM samo glavnico posojila, pa postanejo brezpredmetna toženkina izvajanja o oderuških obrestih, na katere mora sodišče ob podanih objektivnih in subjektivnih elementih res paziti po uradni dolžnosti. Kot sledi iz povedanega, tudi po oceni pritožbenega sodišča iz posojilne pogodbe in drugih izvedenih dokazov ne izhaja, da so bile obresti sploh dogovorjene.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20931
KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje ogrožanje varnosti
Ker sodišče sploh ni zaslišalo oškodovanca o bistvenem elementu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, tedaj o osebni ogroženosti zaradi njegovega ravnanja ter istočasno svoje zaključke o dvomu glede te ogroženosti oprlo na izpovedi treh prič o njihovi ogroženosti, je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi državnega tožilca ter izpodbijano oprostilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - ugovor kot pritožba - ugovor v celoti
Ugovor dolžnika je ugovor zoper sklep o izvršbi v celoti, saj dolžnik navaja, da je obveznost poravnal. Ugovor je tudi obrazložen, saj vsebuje navedbe o dejstvih, s katerimi ga utemeljuje ter kot dokaz predlaga listine. Le-teh sicer ni priložil ugovoru, vendar glede na navedene okoliščine zadošča, da se je zavezal, da jih bo poiskal on in predložil.
povrnitev škode zaradi uničenja stvari - nastanek škode - opustitev stvari
Zmotno oziroma nepopolno je bilo ugotovljeno dejansko stanje, ko niso bile zaslišane predlagane priče, ki bi prispevale k ugotovitvi, ali so bili tožnikovi predmeti, odpeljani na odpad, opuščeni in brez vrednosti, zaradi česar naj škoda ne bi nastala.
ZOR člen 149, 150, 151, 152, 153, 871, 149, 150, 151, 152, 153, 871.
plačilo stroškov potovanja
Stroške potovanja mora plačati naročnik, če tretji ki je obljubil plačilo, ne izpolni obveznosti. V takem primeru se obveznost ne presoja po določilih pogodbe v korist tretjega, temveč določilih pogodbe o organiziranju potovanja.
pravica do izplačila odpravnine - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje
Pravico do odpravnine ima tisti, ki ima pravico do trajne uporabe stanovanja. Lastnik stanovanja ne bi bil dolžan skleniti najemne pogodbe zaradi obstoja okoliščin po I. odst. 148. čl. SZ, pa je kljub temu z imetnikom stanovanjske pravice sklenil najemno pogodbo za manjše stanovanje zato, da je ta izpraznil večje stanovanje. Sodišče mora ugotavljati obstoj okoliščin iz I. odst. 148. čl., ker najemna pogodba ni bila sklenjena na podlagi 147. čl. SZ (le tako sklenjena pogodba namreč preprečuje ponovno ugotavljanje obstoja teh okoliščin).