izvršilni stroški - rok za zahtevo za povrnitev stroškov
Povrnitev izvršilnih stroškov je mogoče zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je bil končan postopek. Izvršba zaradi oprave dejanj je končana z dnem, ko je bilo predmetno dejanje opravljeno.
Upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov, vložen nekaj mesecev po opravi dejanja, je zato prepozen in ga je kot takega treba zavreči.
razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati - odločba o kazenski sankciji
Četudi se državni tožilec, ki se pritožuje obdolžencu v korist in sodbo izpodbija v odločbi o kazenski sankciji, zavzema le za izrek krajše preizkusne dobe, višje sodišče na tak predlog ni vezano v tolikšni meri, da bi ob ugotovitvi, da so v pritožbi zatrjevane olajševalne okoliščine podane, ne moglo obdolžencu tudi znižati v pogojni obsodbi določeno kazen.
ZZZDR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 339, 339/2-14, 354, 354/1.
preživnina za mladoletnega otroka - potrebe upravičenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
V sodbi s katero sodišče odloči o višini preživnine mladoletnih otrok, mora obrazložiti potrebe otrok in zmožnosti staršev, da prispevata k otrokovemu preživljanju. Če teh dejstev sodišče ne ugotovi in ne obrazloži, je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. čl. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZOR člen 436, 437, 438, 439, 440, 441, 442, 443, 436, 437, 438, 439, 440, 441, 442, 443. ZIP člen 22, 22/1, 22, 22/1.
sklep o izvršbi - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba - prehod terjatve - sprememba upnika - cesija bodoče terjatve
Predmet cesije je lahko tudi bodoča terjatev. Stroškovna terjatev je bila upnici z dednim dogovorom cedirana še pred njenim nastankom (t.j. pred izdajo temeljnega izvršilnega naslova - sklepa o dedovanju). Upnica je s sklepom o dedovanju (v katerem je povzet dedni dogovor, s katerim so se dediči dogovorili, da se celotna terjatev za povrnitev stroškov postopka prenese na upnico) dokazala sukcesijo, zato je aktivno legitimirana tudi za izterjavo stroškov.
Vsa gospodinjstva, torej tudi toženčevo, morajo imeti odjemne posode za komunalne odpadke. Četudi toženec odpadkov v to posodo ne bi dajal, to ne vpliva na dolžnost tožeče stranke (komunalnega podjetja) odvažati smeti in njeno upravičenost svojo storitev zaračunati; stvar toženca pa je, ali smeti oddaja ali ne.
Če dedni dogovor ne vsebuje določbe o delitvi morebiti naknadno najdenega zapustnikovega premoženja, sodišče izda sklep s katerim prisodi to premoženje dedičem tako, kot so dedovali po prvem sklepu o dedovanju.
V zapuščinskem postopku pritožbeno sodišče praviloma odloča samo o pravočasno vloženih pritožbah. Izjemoma lahko upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo, a le če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izvršljivost odločbe
Ker je podlaga predloga za izvršbo vročena odločba carinarnic o nastanku carinskega dolga, pritožba zoper tako odločbo pa ne zadrži izvršbe, ker gre za izvršilni naslov po 19. čl. ZIZ.
seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen, če dolžnik ne pride na narok - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Pri spremembi izrečene denarne kazni v kazen zapora na podlagi 4.odstavka 33.člena ZIZ v zvezi s 5.odstavkom 31.člena ZIZ ni mogoče upoštevati družinskih in premoženjskih razmer dolžnika.
ZPP (1977) člen 358, 358/1, 358/3, 358, 358/1, 358/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 24, 24/1, 24/3.
pritožba - nedovoljena pritožba
Ker je pritožbo (ki je tudi sicer prepozna) vložila oseba, ki ni imela te pravice, saj v tem postopku sploh nima položaja izvršilne stranke na aktivni strani, je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
Če je v Zakonu o sodnih taksah določeno, da se taksa ne plača, potem plačilo te ni mogoče naložiti nasprotni stranki, kot v primeru, ko sodišče eno stranko oprosti plačila sodne takse.
Če je sodišče del tožbenega zahtevka zavrnilo in glede zavrnilnega dela ni navedlo razlogov, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP.
Zamenjava nagrobnega spomenika z drugim, na katerem so imena vseh tam pokopanih, ki jo z ustreznimi soglasji opravi najemnik groba, ki je sicer v soposesti več oseb, ne pomeni motenja posesti.
ZOR člen 178, 178/1, 178/4, 414, 178, 178/1, 178/4, 414.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Splošno pravilo o solidarni odgovornosti več oseb za isto škodo je vsebovano v 6. čl. ZOR. Ta člen v 1. odst. govori le o solidarni odgovornosti, ne pa o vrsti odškodninske odgovornosti, ki jo je potrebno ugotavljati (krivdna, objektivna odgovornost). Odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, ureja v tej določbi že citirani 2. odst. 178. čl. ZOR. Ta določa uporabo pravila o krivdni odgovornosti. Pravila o krivdni odgovornosti velja tudi tedaj, ko nekrivemu oškodovancu (tožnikov položaj v obravnavanem primeru je z njim izenačen, 4. odst. 178. čl. ZOR). povzročita škodo dva ali več imetnikov motornih vozil. Ker pa je v obravnavanem primeru ugotovljeno, da zavarovanec tožene stranke ni (so)kriv za škodo, zaradi povedanega ne more biti solidarno odgovoren za tožniku nastalo škodo z neznanim (krivim) imetnikom motornega vozila, kar bi (torej v primeru (so)krivde obeh) tožnika sicer po določbi 1. odst.
414. čl. ZOR opravičevalo, da lahko zahteva plačilo odškodnine tudi samo od enega krivega imetnika motornega vozila.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovalnina za poškodovano vozilo in za primer smrti voznika in potnikov - ugovor izgube zavarovalnih pravic - zapadlost zavarovalnine in tek obresti
Sicer pa je pritožbeno prepričanje, da tožena stranka vse do odločitve prvostopnega sodišča glede spornega dejstva alkoholiziranosti voznika, torej do izdaje prvostopne sodbe, ni mogla priti v zamudo z izplačilom zavarovalnine, zmotno. Ker je bil z izpodbijano sodbo ugotovljen obstoj obveznosti zavarovalnice, to pomeni, da je bil predpravdni zahtevek tožnikov do zavarovalnice utemeljen že v času njegove vložitve in to tako glede zavarovalnine zaradi smrti voznika kot glede materialne škode po času njene ugotovitve s strani zavarovalnice, zaradi česar je bilo upiranje plačilu s strani zavarovalnice neupravičeno. Torej bi morala tožena stranka v skladu s svojimi Splošnimi pogoji obe zahtevani zavarovalnini izplačati v tam določenih rokih, kakršne pravilno ugotavlja in pri svoji odločitvi uporabi prvostopno sodišče. Takrat je namreč nastala obveznost plačila tožene stranke, saj je bil njen ugovor o izgubi zavarovalnih pravic tožeče stranke zaradi vožnje voznika zavarovanega vozila pod vplivom alkohola, neutemeljen. Pritožbeno razumevanje drugega odstavka 919. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki naj bi potrjevalo stališče tožene stranke, da je v zamudo z izplačilom zavarovalnine prišla šele z izdajo prvostopne sodbe je nesprejemljivo, saj bi pomenilo odložitev in s tem razvrednotenje plačila zavarovalnine po času njenega nastanka oz. njene zapadlosti, pa čeprav se je šele v pravdnem postopku, sproženem zaradi zavrnitve plačila zavarovalnine izkazalo, da zavrnitev plačila ni bila utemeljena. Drugi odst. 919. čl. ZOR, ki pravi - da če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti - glede časa obstoja ugotavljanja obveznosti zavarovalnice gotovo nima v mislih teka pravdnega postopka, da bi se lahko tožena stranka v primeru neuspeha v pravdi brez finančnih posledic izogibala plačilu, pač pa le za primer, ko zavarovalnica dvomi v obstoj in višino svoje obveznosti, za preverjanje obstoja in višine obveznosti ter za sprejetje odločitve glede izplačila zavarovalnine določa "potreben čas", ki pa mora biti po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru razumnega roka. V takšnem roku se je končno odločila tudi sama tožena stranka, čeprav napačno, ko je odklonila izplačilo zavarovalnine zaradi vinjenosti voznika, čeprav je bila (ali bi morala biti ob ustrezni skrbnosti) opozorjena na nepravilnosti pri odvzemu telesnih tekočin pokojnega voznika na samem dokumentu oziroma "naročilu za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi ugotovitve alkoholiziranosti" Inštituta za sodno medicino, saj se je s tem spornim dejstvom lahko seznanila (oziroma bi se morala) le iz navedenega dokumenta, iz katerega izhaja navedeni zapis kot opomba. Stališče, ki ga zagovarja tožena stranka, bi končno lahko privedlo tudi do zlorab pri izplačilih zavarovalnin, čeprav pritožbeno sodišče ne zatrjuje, da je bilo tako v obravnavanem primeru.