absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem strank. Razlogi, zaradi katerih tega dokaza ni izvedlo, pa si nasprotujejo. Sodišče prve stopnje namreč na eni strani presoja, da izvedba tega dokaza ni potrebna, na drugi pa očita spornemu dokaznemu predlogu, da ni dovolj opredeljen.
Izpodbijana sodba nima razlogov, ali je posojilna pogodba, na katero se sklicuje tožeča stranka, navidezna in s tem nična, kot zatrjuje in dokazuje tožena stranka.
Da je toženec ključe vrat, na katerih je zamenjal ključavnico, poslal pooblaščencu tožnika, ugotovitve o tem, da je njegovo dejanje motilno, ne spreminja.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovalnina za poškodovano vozilo in za primer smrti voznika in potnikov - ugovor izgube zavarovalnih pravic - zapadlost zavarovalnine in tek obresti
Sicer pa je pritožbeno prepričanje, da tožena stranka vse do odločitve prvostopnega sodišča glede spornega dejstva alkoholiziranosti voznika, torej do izdaje prvostopne sodbe, ni mogla priti v zamudo z izplačilom zavarovalnine, zmotno. Ker je bil z izpodbijano sodbo ugotovljen obstoj obveznosti zavarovalnice, to pomeni, da je bil predpravdni zahtevek tožnikov do zavarovalnice utemeljen že v času njegove vložitve in to tako glede zavarovalnine zaradi smrti voznika kot glede materialne škode po času njene ugotovitve s strani zavarovalnice, zaradi česar je bilo upiranje plačilu s strani zavarovalnice neupravičeno. Torej bi morala tožena stranka v skladu s svojimi Splošnimi pogoji obe zahtevani zavarovalnini izplačati v tam določenih rokih, kakršne pravilno ugotavlja in pri svoji odločitvi uporabi prvostopno sodišče. Takrat je namreč nastala obveznost plačila tožene stranke, saj je bil njen ugovor o izgubi zavarovalnih pravic tožeče stranke zaradi vožnje voznika zavarovanega vozila pod vplivom alkohola, neutemeljen. Pritožbeno razumevanje drugega odstavka 919. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki naj bi potrjevalo stališče tožene stranke, da je v zamudo z izplačilom zavarovalnine prišla šele z izdajo prvostopne sodbe je nesprejemljivo, saj bi pomenilo odložitev in s tem razvrednotenje plačila zavarovalnine po času njenega nastanka oz. njene zapadlosti, pa čeprav se je šele v pravdnem postopku, sproženem zaradi zavrnitve plačila zavarovalnine izkazalo, da zavrnitev plačila ni bila utemeljena. Drugi odst. 919. čl. ZOR, ki pravi - da če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti - glede časa obstoja ugotavljanja obveznosti zavarovalnice gotovo nima v mislih teka pravdnega postopka, da bi se lahko tožena stranka v primeru neuspeha v pravdi brez finančnih posledic izogibala plačilu, pač pa le za primer, ko zavarovalnica dvomi v obstoj in višino svoje obveznosti, za preverjanje obstoja in višine obveznosti ter za sprejetje odločitve glede izplačila zavarovalnine določa "potreben čas", ki pa mora biti po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru razumnega roka. V takšnem roku se je končno odločila tudi sama tožena stranka, čeprav napačno, ko je odklonila izplačilo zavarovalnine zaradi vinjenosti voznika, čeprav je bila (ali bi morala biti ob ustrezni skrbnosti) opozorjena na nepravilnosti pri odvzemu telesnih tekočin pokojnega voznika na samem dokumentu oziroma "naročilu za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi ugotovitve alkoholiziranosti" Inštituta za sodno medicino, saj se je s tem spornim dejstvom lahko seznanila (oziroma bi se morala) le iz navedenega dokumenta, iz katerega izhaja navedeni zapis kot opomba. Stališče, ki ga zagovarja tožena stranka, bi končno lahko privedlo tudi do zlorab pri izplačilih zavarovalnin, čeprav pritožbeno sodišče ne zatrjuje, da je bilo tako v obravnavanem primeru.
ZPP(1977) člen 338. ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1. ZNZ člen 47. Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS člen 7.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Obrazložitev sodbe mora vsebovati vsa dejstva, pomembna za odločitev sodišča in iz nje mora biti razvidna miselna pot sodišča prve stopnje, da bo iz sodbe razvidno, zakaj je sodišče sprejelo takšno odločitev. V sodbi sodišča prve stopnje pa niso navedeni razlogi o načinu opravljanja naloge v okviru službenih dolžnosti in o načinu poškodovanja tožnika pri opravljanju te naloge kot o odločilnih dejstvih za ugotavljanje, ali je prišlo do škode v dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico oz. za ugotavljanje obstoja elementov, ki morajo biti podani za nastanek krivdne odgovornosti. Šele natančna ugotovitev načina tožnikovega opravljanja naloge v okviru službenih dolžnosti namreč nudi podlago za pravilno presojo, ali je bilo tožnikovo delo delo s povečano nevarnostjo, kajti vsako delo policista še ni delo s povečano nevarnostjo. Vsako delo policista ne zahteva, da bi se izpostavljal neposredni nevarnosti za vsako ceno, tudi ko bi na primer šlo za varstvo premoženja, kot je šlo v konkretnem primeru (pričakovanje vloma v objekt, v katerega je že bilo predhodno vlomljeno, kot je povzeti iz tožbenih navedb).
Pravilne so dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da sta pravdni stranki (skupaj z obema hčerkama) imeli skupno prebivališče ves čas od razveze dalje (čeprav je tožnik določen čas preživel na delu v tujini), da sta živeli v skupnem gospodinjstvu in da sta s svojimi dohodki poravnavali obveznosti, nastale v času njune skupnosti - torej sta bivali tudi v ekonomski skupnosti. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je takšno skupnost štelo za zunajzakonsko skupnost (12. čl. ZZZDR).
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti se praviloma prisodi le, če je zmanjšanje trajno, izjemoma pa tudi če je začasno, a je močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine primera. Ali gre za posledice okoliščine se mora preverjati glede na okoliščine primera. Tožnik je vodja policijske intervencijske skupine, zato bi moralo sodišče ugotoviti ali lahko zaradi posebnih pogojev dela med posredovanjem v intervenciji pazi na gibe, da ne bi čutil bolečin ali se še dodatno poškodoval ter ali to lahko vpliva na njegovo psihično počutje in samozavest, ki je verjetno res potrebna pri njegovem delu.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na vsebino priloženih verodostojnih listin - računov, dolžnikova ugovorna navedba ni dovolj konkretizirana. Takega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Tožbeni temelj oz. dejansko podlago tožbe lahko ugotavlja le sodišče prve stopnje. To so dejstva, ki jih mora najprej ugotoviti, ker je tožnik tisti, ki s tožbo začrta smer in meje obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je opisano vlogo prepustilo toženi stranki in njene ugovore štelo za jedro spora.
Vsa gospodinjstva, torej tudi toženčevo, morajo imeti odjemne posode za komunalne odpadke. Četudi toženec odpadkov v to posodo ne bi dajal, to ne vpliva na dolžnost tožeče stranke (komunalnega podjetja) odvažati smeti in njeno upravičenost svojo storitev zaračunati; stvar toženca pa je, ali smeti oddaja ali ne.
Določba 2. odst. 4. člena ZTLR se smiselno uporablja tudi za služnostno pravico. V nasprotju z njenim namenom je, če poskuša služnostni upravičenec lastniku zemljišča prepovedati vožnjo po poti, ki jo je za svoje potrebe uredil na lastnikovem zemljišču.
Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali so podane materialnopravne predpostavke za izvršbo (izvršilni naslov) in ali obstoji skladnost med izvršilnim naslovom in izvršilnim sklepom.
S tem, ko sodišče prve stopnje najprej navede, da se dokaz, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji nahaja v priloženem spisu, ki ga sodišče na glavni obravnavi tudi vpogleda, v nadaljevanju pa navede, da se strinja z navedbami obrambe, da ugotovitve, razvidne iz tega dokaza še ne dokazujejo, da je obdolženec storil očitani dejanji, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. člena ZKP, saj so razlogi o odločilnih dejstvih v precejšnji meri med seboj v nasprotju, saj iz take obrazložitve dejansko sploh ni videti, kakšen pomen je sodišče določenemu dokazu, če ga enkrat kot takega upošteva, drugič pa mu dokazno vrednost odvzame, sploh dalo.