ZPP(1977) člen 338. ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1. ZNZ člen 47. Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS člen 7.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Obrazložitev sodbe mora vsebovati vsa dejstva, pomembna za odločitev sodišča in iz nje mora biti razvidna miselna pot sodišča prve stopnje, da bo iz sodbe razvidno, zakaj je sodišče sprejelo takšno odločitev. V sodbi sodišča prve stopnje pa niso navedeni razlogi o načinu opravljanja naloge v okviru službenih dolžnosti in o načinu poškodovanja tožnika pri opravljanju te naloge kot o odločilnih dejstvih za ugotavljanje, ali je prišlo do škode v dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico oz. za ugotavljanje obstoja elementov, ki morajo biti podani za nastanek krivdne odgovornosti. Šele natančna ugotovitev načina tožnikovega opravljanja naloge v okviru službenih dolžnosti namreč nudi podlago za pravilno presojo, ali je bilo tožnikovo delo delo s povečano nevarnostjo, kajti vsako delo policista še ni delo s povečano nevarnostjo. Vsako delo policista ne zahteva, da bi se izpostavljal neposredni nevarnosti za vsako ceno, tudi ko bi na primer šlo za varstvo premoženja, kot je šlo v konkretnem primeru (pričakovanje vloma v objekt, v katerega je že bilo predhodno vlomljeno, kot je povzeti iz tožbenih navedb).
ZOR člen 178, 178/1, 178/4, 414, 178, 178/1, 178/4, 414.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Splošno pravilo o solidarni odgovornosti več oseb za isto škodo je vsebovano v 6. čl. ZOR. Ta člen v 1. odst. govori le o solidarni odgovornosti, ne pa o vrsti odškodninske odgovornosti, ki jo je potrebno ugotavljati (krivdna, objektivna odgovornost). Odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, ureja v tej določbi že citirani 2. odst. 178. čl. ZOR. Ta določa uporabo pravila o krivdni odgovornosti. Pravila o krivdni odgovornosti velja tudi tedaj, ko nekrivemu oškodovancu (tožnikov položaj v obravnavanem primeru je z njim izenačen, 4. odst. 178. čl. ZOR). povzročita škodo dva ali več imetnikov motornih vozil. Ker pa je v obravnavanem primeru ugotovljeno, da zavarovanec tožene stranke ni (so)kriv za škodo, zaradi povedanega ne more biti solidarno odgovoren za tožniku nastalo škodo z neznanim (krivim) imetnikom motornega vozila, kar bi (torej v primeru (so)krivde obeh) tožnika sicer po določbi 1. odst.
414. čl. ZOR opravičevalo, da lahko zahteva plačilo odškodnine tudi samo od enega krivega imetnika motornega vozila.
ZPP (1977) člen 219, 219. ZIP člen 14, 225, 226, 226/1, 14, 225, 226, 226/1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - opustitev
V kolikor upnik v predlogu za izvršbo ne konkretizira trditve, da je dolžnik začasno odredbo kršil, sodišče ni dolžno izvajati dokazov, na podlagi katerih bi se morebitna kršitev začasne odredbe šele ugotovila.
Izpodbijana sodba nima razlogov, ali je posojilna pogodba, na katero se sklicuje tožeča stranka, navidezna in s tem nična, kot zatrjuje in dokazuje tožena stranka.
fiksen posel - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe
Čeprav je v naročilnici določen datum dobave september 1994, ne gre za sklenitev fiksne pogodbe, saj ni nikjer v naročilnici določeno, da je izpolnitev obveznosti v tem roku bistvena sestavina pogodbe, prav tako ni določeno, da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem roku, to pa ne izhaja niti iz narave posla.
pravica do izplačila odpravnine - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje
Pravico do odpravnine ima tisti, ki ima pravico do trajne uporabe stanovanja. Lastnik stanovanja ne bi bil dolžan skleniti najemne pogodbe zaradi obstoja okoliščin po I. odst. 148. čl. SZ, pa je kljub temu z imetnikom stanovanjske pravice sklenil najemno pogodbo za manjše stanovanje zato, da je ta izpraznil večje stanovanje. Sodišče mora ugotavljati obstoj okoliščin iz I. odst. 148. čl., ker najemna pogodba ni bila sklenjena na podlagi 147. čl. SZ (le tako sklenjena pogodba namreč preprečuje ponovno ugotavljanje obstoja teh okoliščin).
Ob ugotovljenem dejstvu, da je tožeča stranka izročila toženi stranki kemikalijo - barve brez deklaracij v neoriginalni embalaži in ki jih je sama dobila kot blago, ki ga je uporabnik zavrgel, mora tožeča stranka dokazati, da je blago lahko predmet pogodbe in v prometu.
Trditev, da dolžnica nima premičnin, ki bi bile lahko predmet rubeža in prodaje iz katere bi se poplačala terjatev ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55.čl. ZIZ.
Umik ugovora ima za posledico takojšnjo pravnomočnost izdanega plačilnega naloga, zaradi česar preklic umika ni več dopusten, saj nastop pravnomočnosti ni v dispoziciji strank.
ZPP (1977) člen 156, 156/1. Odvetniška tarifa tarifna številka 33.
stroški postopka - pravdni stroški - izvršilni stroški - ugovor zoper sklep o izvršbi - odvetniška tarifa - nagrada za delo odvetnika
Če tožeča stranka izvršilnega sodišča ni pravočasno obvestila o plačani terjatvi, da bi se postopek izvršbe ustavil, potem je šteti, da je z nevestnim ravnanjem povzročila toženi stranki stroške ugovora zoper sklep o izvršbi, obema strankama pa celotne pravdne stroške.
S tem, ko sodišče prve stopnje najprej navede, da se dokaz, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji nahaja v priloženem spisu, ki ga sodišče na glavni obravnavi tudi vpogleda, v nadaljevanju pa navede, da se strinja z navedbami obrambe, da ugotovitve, razvidne iz tega dokaza še ne dokazujejo, da je obdolženec storil očitani dejanji, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. člena ZKP, saj so razlogi o odločilnih dejstvih v precejšnji meri med seboj v nasprotju, saj iz take obrazložitve dejansko sploh ni videti, kakšen pomen je sodišče določenemu dokazu, če ga enkrat kot takega upošteva, drugič pa mu dokazno vrednost odvzame, sploh dalo.