ZPP (1977) člen 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368, 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368. ZOR člen 324, 324/2, 324, 324/2.
denarna terjatev iz delovnega razmerja - zamuda pri izpolnitvi - objektivna kumulacija zahtevkov
Objektivna kumulacija zahtevkov po 188. člen ZPP ni dolžnost, pač pa pravica stranke, zato tožniku, ki je zoper isto stranko vložil več tožb z različnimi zahtevki iz delovnega razmerja, ni mogoče očitati zlorabe pravice iz 10. člena ZPP. Za denarne terjatve iz delovnega razmerja ni potreben opomin, saj so za izplačilo plač in drugih prejemkov določeni roki, zato sodišče s priznanjem zakonitih zamudnih obresti od dospelosti mesečne plače dalje, brez predhodnega opomina, ni kršilo 2. odst. 324. člena ZOR.
Pritožba zgolj ponavlja zagovor obdolženca, katerega je za nesprejemljivega pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje in je v napadeni sodbi navedlo številne tehtne razloge, zakaj mu ni mogoče verjeti.
postopek pri izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
V konkretnem primeru je dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to od njega zahteva 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Obrazloženemu ugovoru pa po določbi 2. odst. 62. člena ZIZ lahko sledi le razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - subjektivna sprememba tožbe
Družbenik d.o.o., katera je prenehala po skrajšanem postopku, ki je podal izjavo o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je njen pravni naslednik, zaradi česar se spremembi tožbe v tem smislu ne more upirati.
pripor - ukrep za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Ne gre za očitno izmikanje prihodu na glavno obravnavo, če obdolženec, kateri je vabilo zanjo prejel, nanjo ne pride iz razloga, ker je bil istočasno obveščen, da se bo ta opravila v njegovi nenavzočnosti, če se je ne bo udeležil.
stroški postopka - socialni spor - krivdno ravnanje
Tožeča stranka (ZPIZ) je dolžna povrniti tožeči stranki stroške sodnega postopka le v primeru krivdnega ravnanja v skladu z določbo 3. odst. 36. čl. ZDSS, sicer vsaka stranka v socialnem sporu nosi svoje stroške postopka po določbi 1. odst. 36. čl. ZDSS. Mnenje IK II. stopnje, ki je sestavljeno v skladu z nivojem povprečnega lečečega specialista, ne predstavlja krivdnega ravnanja po 3. odst.
nesporna dejstva - izdaja sodbe brez razpisa naroka
Sodišče lahko v gospodarskem sporu izda sodbo brez naroka samo, če dejstva med strankama niso sporna, torej ko ena stranka prizna dejstva, ki jih je navedla druga stranka.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni navedla nobenega dejstva in predlagala nobenega dokaza, zato v pravdi ni mogla uspeti. Ker v pritožbi ni niti skušala izkazati za verjetno, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti, pritožbeno sodišče dejstev, navedenih prvič šele v pritožbi, ni upoštevalo.
S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazne predloge za neposredno zaslišanje tajnega policijskega sodelavca, po oceni pritožbenega sodišča ni kršilo pravic obrambe v smislu drugega odstavka 371.člena ZKP, niti ni kršilo tretje alinee 29.člena Ustave RS, kot navajata pritožbi. Ravnalo je namreč po določbi drugega odstavka 329.člena ZKP, po kateri dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo, pa tudi v skladu z določbo drugega odstavka 299.člena ZKP, po kateri lahko sodišče zavrne vse tiste dokaze, za katere oceni, da ne bi koristili razjasnitvi stvari.
ZPod člen 145, 145b, 145, 145b, 145, 145b. KZ člen 244, 244/1.
zloraba položaja - prenos poslovnega kapitala - oškodovanje družbenega premoženja
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper sodbo Okrožnega sodišča, s katero so bili obtoženci oproščeni obtožbe v smeri kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po členu 244/II in I ter kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po členu 244/II in I v zvezi s členom 27 KZ. Upravičeno namreč okrožni državni tožilec opozarja na to, da se določilo člena 145 b Zakona o podjetjih nanaša izključno le na primere podjetij v sestavljenih oblikah, kot je to razvidno iz naslova V a poglavja navedenega zakona "spremembo oblike organiziranja sestavljenih oblik". V danem primeru pa ni šlo za podjetje iz tako imenovanih sestavljenih oblik. Tako je nedvomno moč zaključiti, da pri brezplačnem prenosu poslovnega sklada s strani obravnavnih pravnih oseb ni šlo za prepojitev, razdelitev, spojitev podjetij in podobno. V konkretnem primeru je šlo za pravne osebe, ki statusno niso bile povezane. Pri tem ni prezreti odločbo Ustavnega sodišča z dne 13.7.1993, iz katere je razvidno, da je prenos družbenega kapitala med subjekti v družbeni lastnini dopusten, v kolikor je kavza v koncentraciji družbenega kapitala, pri čemer pa še nadaljuje, da je drugi pogoj kapitalska povezava znotraj sestavljenih organizacij, ki jih določa V a poglavje Zakona o podjetjih. Prav tako pa nadalje okrožni državni tožilec opravičeno opozarja, da so ves čas in tudi v času storitve obravnavanega dejanja veljala določena pravila poslovanja z družbenimi sredstvi, ter da razpolaganje z njimi ni smelo potekati v nasprotju z načeli poslovne vestnosti in poštenja dobrega gospodarja.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik zanika nastanek pravnih razmerij, iz katerih naj bi nastale upnikove terjatve, je obrazložen in utemeljen, saj mora nastanek teh razmerij dokazati upnik.
Zato, da je mogoče v pravdi izdati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, morajo biti izpolnjeni pogoji po 1. in 2. odst. 272. člena ZIZ, poleg tega pa mora obstajati povezava med zavarovanjem, ki ga uveljavlja tožeča stranka, s predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom.
Če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, svojo odsotnost pa opraviči šele po naroku, je to lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ker sodišče ni ugotovilo dejstev, ki bi jih tožeča stranka navedla, če bi na narok prišla), sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je narok opravilo.
Če bi bil dolg kot predmet pogodbe o prevzemu dolga nedoločljiv, bi bila taka pogodba nična. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predmet pogodbe v tem primeru dovolj jasno določen.
Za obveznost, ki je nastala v tuji valuti zaradi zamude pri njenem plačilu domačemu upniku, bi smela tožnica terjati le tolarsko protivrednost zamudnih obresti, kot so jih plačevale banke za vezane devizne vloge na vpogled v švedskih kronah, ne pa za čas zamude zaračunati zamudne obresti po bistveno višjih stopnjah, kot so bile določene za zakonite zamudne obresti.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZOR člen 210, 210/4, 211, 210, 210/4, 211. ZPIZ člen 78, 78/1, 288, 78, 78/1, 288.
odškodninska odgovornost ZZZS
ZZZS lahko odškodninsko odgovarja tožniku, če njegovi organi (zdravniške komisije) niso ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, podane pa so tudi ostale predpostavke odškodninske obveznosti.
Za spor, v katerem se izpodbija dolžnikovo pravno dejanje izven stečaja in vrednost spora ne presega 2.000.000,00 SIT, je stvarno pristojno okrajno in ne okrožno sodišče.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan v času veljavnosti ZIP in je bil tudi ugovor vložen v času veljavnosti ZIP, je potrebno v vsakem primeru po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, slednjega razveljaviti, ne glede na vsebino ugovora.
Pravno relevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti (na katero je v konkretnem primeru dolžnik mogel in moral računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova), pač pa mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah.
kreditna pogodba - odstop od pogodbe - sklenitev nove pogodbe
Tožena stranka ni dokazala svojih trditev, da sta pravdni stranki sklenili novo pogodbo s katero sta uredili način vračila nevrnjenih denarnih sredstev po razdrti kreditni pogodbi, saj ni predložila nove pisne pogodbe o tem.