stroški postopka - socialni spor - krivdno ravnanje
Tožeča stranka (ZPIZ) je dolžna povrniti tožeči stranki stroške sodnega postopka le v primeru krivdnega ravnanja v skladu z določbo 3. odst. 36. čl. ZDSS, sicer vsaka stranka v socialnem sporu nosi svoje stroške postopka po določbi 1. odst. 36. čl. ZDSS. Mnenje IK II. stopnje, ki je sestavljeno v skladu z nivojem povprečnega lečečega specialista, ne predstavlja krivdnega ravnanja po 3. odst.
ZPP (1977) člen 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368, 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368. ZOR člen 324, 324/2, 324, 324/2.
denarna terjatev iz delovnega razmerja - zamuda pri izpolnitvi - objektivna kumulacija zahtevkov
Objektivna kumulacija zahtevkov po 188. člen ZPP ni dolžnost, pač pa pravica stranke, zato tožniku, ki je zoper isto stranko vložil več tožb z različnimi zahtevki iz delovnega razmerja, ni mogoče očitati zlorabe pravice iz 10. člena ZPP. Za denarne terjatve iz delovnega razmerja ni potreben opomin, saj so za izplačilo plač in drugih prejemkov določeni roki, zato sodišče s priznanjem zakonitih zamudnih obresti od dospelosti mesečne plače dalje, brez predhodnega opomina, ni kršilo 2. odst. 324. člena ZOR.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le predlaga, naj se o zahtevi upnika odloči v pravdi, je tak ugovor neobrazložen.
Predlog upnika za izdajo začasne odredbe z izročitvijo sporne stvari v hrambo in tožbeni zahtevek na izročitev te stvari upniku nista identična, in je zato možno izdati začasno odredbo z izročitvijo sporne stvari v hrambo.
ZIZ člen 30, 34, 34/3, 95, 95/1, 30, 34, 34/3, 95, 95/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3.
opravljanje izvršbe - dražba - ustavitev izvršbe - sredstva izvršbe - sprememba sredstev in predmetov izvršbe - nova sredstva izvršbe - poročilo sodnega izvršitelja o opravi dražbe - javna listina
Izvršba se ne ustavi avtomatično, ko nastopijo pogoji iz 1.odst. 95. čl. ZIZ, temveč jo mora s konstitutivnim sklepom ustaviti sodišče.
Upnik lahko v vmesnem času med (neuspešno) drugo dražbo in izdajo sklepa o ustavitvi predlaga še nova izvršilna sredstva ali predmete in s tem prepreči ustavitev izvršbe.
Poročilo izvršitelja o opravi dražbe je javna listina, zato upnikove trditve o tem, da se dražba sploh ni opravila, niso izkazane.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30043
KZ člen 217, 217/1.
goljufija - odločba o kazenski sankciji
Zagovornik obdolženca se pritožuje tudi zoper odločbo o kazenski sankciji, pri tem pa ne navede razlogov in tudi ne oblikuje končnega predloga. Zato je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v tem delu in ugotovilo, da ni utemeljenih razlogov za njeno spremembo v obdolženčevo korist.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot neutemeljeno.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2.
pritožba zoper sklep - prepozna pritožba - pritožbeni rok
Ker so manjkale procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (pritožba namreč ni bila vložena pravočasno), pritožbeno sodišče ni preizkušalo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.
ZIP člen 202, 202. ZIZ člen 34, 34/3, 141, 141/2, 34, 34/3, 141, 141/2.
opravljanje izvršbe - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ustavitev izvršbe
ZIP ni vseboval določbe, kot jo ima sedaj veljavni ZIZ v 2. odst. 141. čl., ki določa, da če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni priliva sredstev, sodišče izvršbo ustavi. ZIP je v 202. čl. izrecno določal, da se v takšnih primerih izvršba ne ustavi, temveč mora banka neizvršljiv sklep obdržati v evidenci.
Glede na takšne določbe ZIP je mogoče 2. odst. 141. čl. ZIZ uporabiti samo za sklepe, ki so v evidenci bank eno leto od uveljavitve ZIZ, torej od 15.10.1998. V prehodnem obdobju je potrebno sklepe o izvršbi na sredstva na dolžnikovih računih, ki so postali pravnomočni še po določilih ZIP, obravnavati v smislu 202. čl. ZIP, saj bi sicer sodišče prekršilo upnikove procesne pravice.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnikovo zatrjevanje o sprotnem poravnavanju obveznosti do upnika je povsem pavšalno in ni podprto z nikakršnimi dokazi. Nejasnih ugovornih navedb o nekakšnih sporih z investitorji dolžnik prav tako sploh ne obrazloži, kdo naj bi bili ti investitorji in kakšno zvezo naj bi imeli zatrjevani spori z upnikovo terjatvijo, izkazano z izvršilnim naslovom - pravnomočnim plačilnim nalogom. Dolžnik ni navedel nobenega utemeljenega razloga, s katerim bi izpodbijal upnikov izvršilni predlog.
Za obveznost, ki je nastala v tuji valuti zaradi zamude pri njenem plačilu domačemu upniku, bi smela tožnica terjati le tolarsko protivrednost zamudnih obresti, kot so jih plačevale banke za vezane devizne vloge na vpogled v švedskih kronah, ne pa za čas zamude zaračunati zamudne obresti po bistveno višjih stopnjah, kot so bile določene za zakonite zamudne obresti.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZOR člen 210, 210/4, 211, 210, 210/4, 211. ZPIZ člen 78, 78/1, 288, 78, 78/1, 288.
odškodninska odgovornost ZZZS
ZZZS lahko odškodninsko odgovarja tožniku, če njegovi organi (zdravniške komisije) niso ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, podane pa so tudi ostale predpostavke odškodninske obveznosti.
Če bi bil dolg kot predmet pogodbe o prevzemu dolga nedoločljiv, bi bila taka pogodba nična. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predmet pogodbe v tem primeru dovolj jasno določen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve, ko navaja, da "iz vsebinskega vidika ne osporava" svojega dolga.
Zatrjevano težko finančno stanje in nezmožnost sprotnega poravnavanja obveznosti ni ugovorni razlog. Predlagana konverzija terjatev je stvar dogovora med strankama, ki ga dolžnik ne more izsiliti sodnim potem.
Sodišče prve stopnje je v skladu s čl. 327 ZKP med izpovedbo oškodovanke utemeljeno odstranilo obtoženca iz sodne dvorane, nato mu je predočilo tudi njeno celotno izpoved, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, češ da naj bi bil nezakonito odstranjen iz sodne dvorane.
Terjatev upnika na prepoved vnovčenja akceptnega naloga za znesek čiščenja gradbišča, to čiščenje pa je dolžnik zavedel v gradbeno knjigo, ni verjetno izkazana.
Za spor, v katerem se izpodbija dolžnikovo pravno dejanje izven stečaja in vrednost spora ne presega 2.000.000,00 SIT, je stvarno pristojno okrajno in ne okrožno sodišče.