ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik navaja, da je glavnico poravnal in obresti ne priznava, ni pa priložil nobenih dokazov o tem, je neobrazložen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ.Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil račun št. 3-97-12496 plačan po asignacijski pogodbi z dne 13.2.1996 in z dne 9.10.1996 ter v dokaz predložil asignacijsko pogodbo z dne 13.2.1996 ter izpisek iz konta z dne 28.3.1998. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi glede plačila zakonitih zamudnih obresti v znesku 110.468,70 SIT s pripadki, v dokaz svojih trditev pa je predložil tudi dokazila, kot to zahteva 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 25.991,97 SIT s pripadki po računu številka 5-97/10397, pa je dolžnikov ugovor povsem neobrazložen in zato neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj v ugovoru dolžnik ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljil svoje oporekanje obstoju in višini tudi tej upnikovi terjatvi.
ZPP (1977) člen 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368, 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368. ZOR člen 324, 324/2, 324, 324/2.
denarna terjatev iz delovnega razmerja - zamuda pri izpolnitvi - objektivna kumulacija zahtevkov
Objektivna kumulacija zahtevkov po 188. člen ZPP ni dolžnost, pač pa pravica stranke, zato tožniku, ki je zoper isto stranko vložil več tožb z različnimi zahtevki iz delovnega razmerja, ni mogoče očitati zlorabe pravice iz 10. člena ZPP. Za denarne terjatve iz delovnega razmerja ni potreben opomin, saj so za izplačilo plač in drugih prejemkov določeni roki, zato sodišče s priznanjem zakonitih zamudnih obresti od dospelosti mesečne plače dalje, brez predhodnega opomina, ni kršilo 2. odst. 324. člena ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
stroški postopka - socialni spor - krivdno ravnanje
Tožeča stranka (ZPIZ) je dolžna povrniti tožeči stranki stroške sodnega postopka le v primeru krivdnega ravnanja v skladu z določbo 3. odst. 36. čl. ZDSS, sicer vsaka stranka v socialnem sporu nosi svoje stroške postopka po določbi 1. odst. 36. čl. ZDSS. Mnenje IK II. stopnje, ki je sestavljeno v skladu z nivojem povprečnega lečečega specialista, ne predstavlja krivdnega ravnanja po 3. odst.
Notranje razmerje med organizatorji prireditve nima vpliva na pogodbeno razmerje, ki ga je vzpostavil eden izmed prirediteljev s tretjo osebo s svojo naročilnico. V pogodbenem razmerju s tretjim je bil le tisti od soorganizatorjev, ki je sklenil (z naročilnico) pogodbo s tretjim. Zato mora ta plačati naročena dela.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Upnikova terjatev v tem postopku je izkazana z izvršilnim naslovom - pravnomočno sodbo - na katero je izvršilno sodišče vezano ne glede na morebitne nepravilnosti v postopku pri izdaji izvršilnega naslova, vse dokler dolžnik z izrednimi pravnimi sredstvi ne doseže razveljavitve izvršilnega naslova. Tosmernih trditev pa dolžnik sploh ni postavil (zatrjuje le, da je vložil revizijo), torej svojega ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le predlaga, naj se o zahtevi upnika odloči v pravdi, je tak ugovor neobrazložen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik svojih ugovornih navedb glede upnikovega dolga do "sestrske firme" sploh ne obrazloži glede tega, kako naj bi zatrjevani upnikov dolg do tretje osebe vplival na pravno razmerje med strankama tega postopka. Tudi ostalih ugovornih navedb dolžnik ne obrazloži, niti ne predlaga nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
kreditna pogodba - odstop od pogodbe - sklenitev nove pogodbe
Tožena stranka ni dokazala svojih trditev, da sta pravdni stranki sklenili novo pogodbo s katero sta uredili način vračila nevrnjenih denarnih sredstev po razdrti kreditni pogodbi, saj ni predložila nove pisne pogodbe o tem.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve, ko navaja, da "iz vsebinskega vidika ne osporava" svojega dolga.
Zatrjevano težko finančno stanje in nezmožnost sprotnega poravnavanja obveznosti ni ugovorni razlog. Predlagana konverzija terjatev je stvar dogovora med strankama, ki ga dolžnik ne more izsiliti sodnim potem.
Zato, da je mogoče v pravdi izdati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, morajo biti izpolnjeni pogoji po 1. in 2. odst. 272. člena ZIZ, poleg tega pa mora obstajati povezava med zavarovanjem, ki ga uveljavlja tožeča stranka, s predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom.
Sodišče ustavi izvršbo, če nobena stranka v predpisanem roku ne predlaga druge dražbe ali neposredne prodaje. Glede na določila 4. odst. 94. čl. ZIZ je torej potrebno predlagati novo dražbo (ali neposredno prodajo) v roku tridesetih dni vselej, če prva dražba ni bila uspešna.
Glede na 302. čl. ZIZ se navedeni zakon uporablja od 15.10.1998. Določbe 300. čl. ZIZ se nanašajo na osebe, ki opravljajo izvršbo (izvršitelji) in ne na dejanja, ki jih te ali katere druge osebe opravljajo v izvršbi.
Če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, svojo odsotnost pa opraviči šele po naroku, je to lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ker sodišče ni ugotovilo dejstev, ki bi jih tožeča stranka navedla, če bi na narok prišla), sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je narok opravilo.
Naročnik del z ugovorom o pretiranosti cene izvedenih del ni uspel, ker je bilo ugotovljeno, da so bila dela zaračunana skladno s predračunom, ki je bil naročniku poslan pred izdajo njegove naročilnice za izvedbo del.
ZOR člen 18, 18/2, 171, 171/1, 172, 172/1, 18, 18/2, 171, 171/1, 172, 172/1. ZZVZZ člen 74, 74/2, 81, 81/1, 94, 94/2, 74, 74/2, 81, 81/1, 94, 94/2.
odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - ZZZS
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko odškodninsko odgovarja za škodo, ki jo utrpi zavarovanec, če se ugotovi, da zdravniški komisiji I. in II. stopnje nista ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Zdravniški komisiji sta organa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v skladu s 1. odst. 172. in 1. odst. 171. člena ZOR, v zvezi z določbo 70. člena, pa pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni navedla nobenega dejstva in predlagala nobenega dokaza, zato v pravdi ni mogla uspeti. Ker v pritožbi ni niti skušala izkazati za verjetno, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti, pritožbeno sodišče dejstev, navedenih prvič šele v pritožbi, ni upoštevalo.
S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazne predloge za neposredno zaslišanje tajnega policijskega sodelavca, po oceni pritožbenega sodišča ni kršilo pravic obrambe v smislu drugega odstavka 371.člena ZKP, niti ni kršilo tretje alinee 29.člena Ustave RS, kot navajata pritožbi. Ravnalo je namreč po določbi drugega odstavka 329.člena ZKP, po kateri dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo, pa tudi v skladu z določbo drugega odstavka 299.člena ZKP, po kateri lahko sodišče zavrne vse tiste dokaze, za katere oceni, da ne bi koristili razjasnitvi stvari.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZOR člen 210, 210/4, 211, 210, 210/4, 211. ZPIZ člen 78, 78/1, 288, 78, 78/1, 288.
odškodninska odgovornost ZZZS
ZZZS lahko odškodninsko odgovarja tožniku, če njegovi organi (zdravniške komisije) niso ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, podane pa so tudi ostale predpostavke odškodninske obveznosti.
Za obveznost, ki je nastala v tuji valuti zaradi zamude pri njenem plačilu domačemu upniku, bi smela tožnica terjati le tolarsko protivrednost zamudnih obresti, kot so jih plačevale banke za vezane devizne vloge na vpogled v švedskih kronah, ne pa za čas zamude zaračunati zamudne obresti po bistveno višjih stopnjah, kot so bile določene za zakonite zamudne obresti.