sklenitev pravnega posla - grožnja predstavnika oblasti - odškodnina
Ker predlagatelji na podlagi menjalne pogodbe, ki je bila sklenjena pod grožnjo arondacije niso prejeli ustreznih kmetijskih zemljišč, so upravičenci do denacionalizacije podržavljenega premoženja ne glede na to, kakšno in kolikšno odškodnino so prejeli. Vrednost prejete odškodnine (v naravi) je pomembna le za presojo, ali jo je upravičenec glede na določbo 1. odstavka 72. člena ZDen dolžan vrniti ali ne.
Kljub temu, da obtoženec doslej še ni bil obsojen ter sicer živi normalno družinsko življenje in ima otroka, za katerega je dolžan skrbeti, je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo, da je obtoženec grobo izkoristil svoje poznanstvo z oškodovanko, ko ji je bolni ponudil prevoz domov, pa jo nato posilil, pri čemer je istočasno tudi prezrlo, da je obtoženčevo ravnanje oškodovanki pustilo hude posledice, izkazane z njenim neuspehom v šoli, težavah v spolnem življenju, zapiranju vase in izogibanju stika z ljudmi iz obtoženčevega okolja. Zato je ugodilo pritožbi državne tožilke ter izrečeno kazen enega leta zapora zvišalo na dve leti in šest mesecev zapora.
Kadar upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, ni pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.
Glede na to, da je šlo za zelo majhno količino mamila (0,4 gr marihuane), katero je policist zasegel še pred kajenjem, škodljivih posledic z dejanjem obtoženca ni bilo. Iz izpovedi mladoletnika pa tudi izhaja, da takrat ni šlo za njegov prvi stik z mamilom in da je sam prosil obtoženca, da skupaj pokadita "joint". Sodišče druge stopnje pri presoji obtožencu očitanega dejanja tudi ni moglo mimo osebnih okoliščin obtoženca, ki do sedaj še ni bil kaznovan in ki je v času storitve dejanja bil mlajši polnoletnik ter sta mu v letu pred dejanjem umrla starša in od takrat dalje živi sam in se sam s priložnostnimi deli tudi preživlja. Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje dejanje obtoženca ocenilo kot dejanje majhnega pomena po določbi 14. čl. KZ ter zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo obtožbe.
Lastnik mora plačevati stroške upravljanja ne glede ali je sklenil pogodbo o upravljanju, če so tako pogodbo podpisali lastniki, katerih solastninski delež presega eno polovico.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ko dolžnik v celoti ugovarja izterjavi plačila obveznosti na podlagi verodostojne listine, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZIP člen 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3, 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3.
začasna odredba - verjetnost obstoja dela terjatve
Da je terjatev tožnika verjetno izkazana, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, zadostuje že navedba pravno relevantnih trditev o obstoju zahtevka in ustrezen dokazni predlog za take trditve.
V postopku v gospodarskih sporih dovoljeno v pritožbi navajati nova dejstva le pod pogojem, da pritožnik tega brez svoje krivde ni mogel storiti že do konca glavne obravnave, tega pa tožeča stranka ne zatrjuje Zato pritožbeno pojasnjevanje spornega razmerja med pravdnima strankama ne more imeti pravnih posledic.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je utemeljen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi, s katerimi izpodbija verodostojno listino, ki jo je kot dokazno sredstvo priložil upnik predlogu za izvršbo, in če za trditve dolžnik ponudi dokaze.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst.
53. člena ZIZ. V ugovoru z dne 21.9.1999 je dolžnik navedel, da v skladu s pogodbo št. 32595 dolžnik do upnika nima nobenih obveznosti, ker je upnik v skladu s 5. členom citirane pogodbe krši določbo o načinu obračuna in izstavitve računa in zato ne obstaja razlog za obračun zamudnih obresti. Za te svoje trditve pa je predložil tudi dokazila, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
Določba 73. člena ZTLR predstavlja pravno fikcijo, katere smisel je, da se ohrani kontinuiteta posesti med zapustnikom in dedičem, pri tem pa ni bistveno, ali je bil zapustnik lastnik stvari.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izterjava stroškov stečajnega postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo je povsem v skladu s 1. odst. 111. člena ZPPSL, saj ni izkazano, da bi upnik za izterjavo stroškov stečajnega postopka že pridobil izvršilni naslov: predlagal je namreč izvršbo na podlagi verodostojne listine.
prejemki, izvzeti iz izvršbe - omejitve izvršbe - sklep o izvršbi - potrebni izvršilni stroški
Dolžnik za navedbo, da lahko razpolaga le s 30% sredstev na svojem žiro računu ni predložil nobenega dokaza, zato ni možna presoja ali so prejemki, za katere dolžnik trdi, da jih prejema na svoj žiro račun, tisti, ki so po 101. členu ZIZ izvzeti iz izvršbe, ali je na njih mogoče seči v omejenem obsegu (102. člen ZIZ) in je ugovor potrebno šteti za neobrazložen.
Priglašene stroške za odgovor na ugovor trpi upnik sam, saj glede na neobrazložen ugovor dolžnika, niso bili potrebni (5. odst. 38. člena ZIZ).