pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja
Utemeljeno je sodišče prve stopnje, kljub obtoženčevi predkaznovanosti, obtožencu izreklo pogojno obsodbo. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo številne olajševalne okoliščine (časovno odmaknjenost dejanja, okoliščino, da je obtoženec z dejanjem povzročeno škodo povrnil takoj po dejanju, njegov spremenjen način življenja). Pravilno pa je sodišče prve stopnje pri izreku kazenske sankcije obtožencu presodilo tudi, da niso izpolnjeni pogoji za preklic pogojne obsodbe iz 53. čl. KZ.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ko dolžnik v celoti ugovarja izterjavi plačila obveznosti na podlagi verodostojne listine, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
sklenitev pravnega posla - grožnja predstavnika oblasti - odškodnina
Ker predlagatelji na podlagi menjalne pogodbe, ki je bila sklenjena pod grožnjo arondacije niso prejeli ustreznih kmetijskih zemljišč, so upravičenci do denacionalizacije podržavljenega premoženja ne glede na to, kakšno in kolikšno odškodnino so prejeli. Vrednost prejete odškodnine (v naravi) je pomembna le za presojo, ali jo je upravičenec glede na določbo 1. odstavka 72. člena ZDen dolžan vrniti ali ne.
ZPP (1977) člen 380, 381, 381/1, 380, 381, 381/1. ZIZ člen 189, 189.
sklep o domiku - nedovoljena pritožba
Dolžnica sklepa o domiku in posledično poplačila svoje obveznosti nima interesa izpodbijati iz razloga, ki zadeva obstoj pravic tretjih na nepremičnini.
Ker je izrek sodbe sodišča prve stopnje v skladu z določbo III. odstavka 364. člena ZKP in vsebuje tudi opis kaznivega dejanja prikrivanja, zgolj opustitev pravne opredelitve kaznivega dejanja v izreku sodbe ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP. Ker je državna tožilka izrecno napovedala le pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje glede oprostilnega dela sodbe in tudi vložila pritožbo le zoper oprostilni del sodbe, opustitev razlogov obsodilnega dela v pisnem odpravku sodbe sodišča prve stopnje tudi ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP v škodo obdolženca, zaradi katere bi bila potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti.
ZZK člen 46, 46/1, 75, 75/3, 46, 46/1, 75, 75/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
vrstni red vpisa - označitev vloge kot zemljiškoknjižne - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Vloga za vpis v zemljiško knjigo mora biti izrecno označena kot zemljiškoknjižna vloga, sicer nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. členu ZZK. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin ni mogoča zoper tistega, ki ni več lastnik nepremičnine.
Ker v obravnavanem primeru niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, ni namreč ne vzročne zveze med ravnanjem toženk (drugotoženka je organizirala smučarski športni dan) in nastalo škodno posledico (tožnica si je kot učiteljica med smučanjem poškodovala nogo), niti odgovornosti (ne objektivne, pa tudi krivdne) toženk, le-ti ne moreta odškodninsko odgovarjati.
ZPP (1977) člen 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98, 98/1, 98/2, 98/3. ZPP člen 109, 109/1, 109/4, 109, 109/1, 109/4.
pooblastilo
Če kdo vloži tožbo kot pooblaščenec drugega, ne izkaže pa tožnikovega pooblastila (prvi odstavek 98. člena ZPP), ga sodišče pozove, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže tožnikovo odobritev (drugi odstavek 98. člena ZPP). Če vlagatelj tožbe tega ne stori, sodišče tožbo zavrže po četrtem odstavku 109. člena ZPP.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je utemeljen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi, s katerimi izpodbija verodostojno listino, ki jo je kot dokazno sredstvo priložil upnik predlogu za izvršbo, in če za trditve dolžnik ponudi dokaze.
Določba 73. člena ZTLR predstavlja pravno fikcijo, katere smisel je, da se ohrani kontinuiteta posesti med zapustnikom in dedičem, pri tem pa ni bistveno, ali je bil zapustnik lastnik stvari.
Po določilu 1. odst. 148. čl. ZOR pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki. Ob neizpodbitih dejanskih ugotovitvah, da je kooperantsko pogodbo (A4) podpisal AB, ki kot delavec družbe X. ni imel pooblastila direktorja tožene stranke CD za ta podpis in ob njegovi izpovedi, da pogodbe najbrž ne bi podpisal, če bi opazil, da je v uvodu pogodbe navedena tožena stranka, ter da direktor tožene stranke CD pogodbe ni želel podpisati, je zaključek prvostopnega sodišča, da nista bili pravdni stranki tisti, ki sta sklenili kooperantsko pogodbo (A4), pravilen.
varstvo lastninske pravice - prepovedna tožba - upravičen poseg - ustanovitev stvarne služnosti z odločbo državnega organa
Ker je tožnik mejo dokazoval s podatki iz zemljiške knjige in katastra, bi morala toženca, ki sta glede poteka meje zatrjevala drugačno lastniško in dejansko stanje, to stanje tudi dokazati.
Toženca pa bi morala tudi ustanovitev stvarne služnosti na podlagi 53. člena ZTLR, s katero sta upravičevala poseg na tožnikovo parcelo, dokazati tako, da bi predložila pravnomočno odločbo državnega organa, ki bi jo ustanavljala, saj vris poti v dokumentaciji za pridobitev lokacijskega dovoljenja ne more predstavljati ustanovitve stvarne služnosti v smislu 53. člena ZTRL.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je vse račune plačal in da telefonske številke ... ni uporabljal, zato uporabe ni dolžan plačati. Negativna dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik uporabljal številko ..., mora dokazati upnik. Zato je glede na navedeno pritožbeno sodišče štelo, da za obrazložitev ugovora zadostuje zgolj dolžnikova trditev, da ni koristil upnikovih storitev.
Pravni standard iz 158. člena ZPP, ki zahteva od tožeče stranke "takojšen umik" tožbe, če se želi razbremeniti obveznosti povrnitve stroškov postopka nasprotni stranki, je potrebno razlagati glede na namen določbe in ne gramatikalno. Namen določbe pa je v tem, da po izpolnitvi zahtevka tožeča stranka ne bi nadaljevala s postopkom in s tem povzročala nepotrebne dodatne stroške.