ZTLR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - nerazumljiv izrek sklepa - vzpostavitev v prejšnje stanje
Če sodišče v okviru dejanj zaradi vzpostavitve stanja pred motenjem posesti toženi stranki naloži ponovno izgradnjo škarpe, se v izreku odločbe ne more izogniti navedbi točnih mer oz. obsega in lege te škarpe. Če tega ne navede, izrek odločbe ni določen in razumljiv.
denarna odškodnina - razžalitev časti in dobrega imena
Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti se ne presoja nič strožje od duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali skaženosti ali strahu.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost republike - višina odškodnine za negmotno škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za poškodbo vojaka v vojnih razmerah v popolni bojni pripravljenosti ob premiku s položaja na položaj država odgovarja objektivno.
Ker je izrek sodbe sodišča prve stopnje v skladu z določbo III. odstavka 364. člena ZKP in vsebuje tudi opis kaznivega dejanja prikrivanja, zgolj opustitev pravne opredelitve kaznivega dejanja v izreku sodbe ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP. Ker je državna tožilka izrecno napovedala le pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje glede oprostilnega dela sodbe in tudi vložila pritožbo le zoper oprostilni del sodbe, opustitev razlogov obsodilnega dela v pisnem odpravku sodbe sodišča prve stopnje tudi ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP v škodo obdolženca, zaradi katere bi bila potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 358, 358/3. ZD člen 162, 163, 162, 163.
sklep o dedovanju - nove trditve v pritožbi - obseg zapuščine
Zatrjevanje lastninske pravice na deležu nepremičnine, ki naj bi sicer spadala v zapuščino, predstavlja novo dejstvo. Druga dedinja nima pravnega interesa za pritožbo.
Pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi ugriza psa, v obliki telesnih bolečin in neugodnosti, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (zaradi trajnega strahu pred psi). Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti se prizna šele, ko se obstoj škode ugotovi na podlagi objektivnih in ne le na podlagi subjektivnih dejstev. Prva so v tem, ali in v kolikšni meri spremenjena zunanjost po obsegu in opaznosti vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali povečano pozornost.
ZIP člen 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3, 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3.
začasna odredba - verjetnost obstoja dela terjatve
Da je terjatev tožnika verjetno izkazana, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, zadostuje že navedba pravno relevantnih trditev o obstoju zahtevka in ustrezen dokazni predlog za take trditve.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi - čas odloga
Iz posebno upravičenega razloga se lahko izvršba odloži najdalj za 3 mesece. Od vložitve predloga za odlog je preteklo že skoraj eno leto. To pomeni, da je do odloga dejansko že prišlo in to za bistveno daljše obdobje, kot se lahko izvršba odloži iz tega razloga. Tudi iz tega razloga niso podani pogoji za odlog.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 174, 174/1, 154, 154/1, 154/2, 173, 174, 174/1.
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost
Objektivna odgovornost organizatorja terenskega jahanja je podana takrat, kadar nastanejo okoliščine povečane nevarnosti za okolico.
Tako ni jahalni konj že vnaprej in po svoji naravi nevaren za okolico, lahko pa je oz. postane tak glede na razmere, v katerih je (npr. na terenu), glede na specifične lastnosti kot so npr. velikost, teža ali siceršnja narava konja (npr. nadpovprečno plašljiv konj, ki s plašnostjo reagira na normalne pojave na jahalnem terenu). Jahanje ni že samo po sebi nevaren šport, ker lahko konj glede na svoje sposobnosti zaznavanja dražljajev iz okolice reagira pred jahačem in ga preseneti s svojim impulzivnim odzivom, pri tem pa jahaču ne ostane dovolj časa za pravilno akcijo. Sodišče mora ugotoviti, katere konkretne okoliščine so tiste, ki jahalnemu konju dajejo pomen in naravo nevarne stvari oz. na kakšen način in v kakšnih konkretnih okoliščinah je bilo organizirano rekreativno jahanje na terenu, da je preraslo v nevarno dejavnost. Šele takšne ugotovitve nudijo sodišču oporo za pravilen zaključek o obstoju objektivne odgovornosti tožene stranke.
ZZZDR člen 132, 132/1, 132/4, 132, 132/1, 132/4. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55, 55/1, 55/1-2.
sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - listina - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov
Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživnina priznana po temelju in odmerjena po višini. Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnine pa Vlada RS s sklepi le te usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odst. 132. čl. ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana skladno z vsakokratnim sklepom vlade, ne glede na to, ali je bilo o spremembi višine izdano s strani pristojnega CSD o tem obvestilo po 4.odstavku 132.člena ZZZDR ali ne. Obvestilo ni pravni akt, ki bi za stranke ustvarjal, spreminjal ali ukinjal pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažje izvrševanje sodbe, korigirane z vladnim sklepom. Zato dejstvo, da v konkretnem primeru CSD Maribor obvestil o uskladitvi preživnine za upnico za sporno obdobje ni izdal neposredno po sprejetju sklepov Vlade RS, ampak po določenem času za nazaj eno obvestilo, s katerim je zajel vse uskladitve v tem obdobju, ne pomeni, da je izvršilni naslov za ta čas nepopoln ali da ga ni.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - ugovor pogojne oziroma vzajemne obveznosti upnika
Obveznost izročitve knjige v izvršilnem naslovu upniku ni naložena, zato dolžničin ugovor pogojne oziroma vzajemne obveznosti iz 26. člena ZIZ ni utemeljen.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Ravnanje obsojenca,ki je za delo zmožen in ki več kot leto dni po izreku sodbe oškodovanki ni nič plačal tudi po oceni sodišča druge stopnje podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti ne opravičuje.
Glede na to, da je šlo za zelo majhno količino mamila (0,4 gr marihuane), katero je policist zasegel še pred kajenjem, škodljivih posledic z dejanjem obtoženca ni bilo. Iz izpovedi mladoletnika pa tudi izhaja, da takrat ni šlo za njegov prvi stik z mamilom in da je sam prosil obtoženca, da skupaj pokadita "joint". Sodišče druge stopnje pri presoji obtožencu očitanega dejanja tudi ni moglo mimo osebnih okoliščin obtoženca, ki do sedaj še ni bil kaznovan in ki je v času storitve dejanja bil mlajši polnoletnik ter sta mu v letu pred dejanjem umrla starša in od takrat dalje živi sam in se sam s priložnostnimi deli tudi preživlja. Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje dejanje obtoženca ocenilo kot dejanje majhnega pomena po določbi 14. čl. KZ ter zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo obtožbe.