Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnik kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red (npr. ko bi šlo le za neznatno spremembo obstoječega dejanskega stanja). Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
Sodišče dovoli izvršbo za zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kadar je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana.
Kljub temu, da obtoženec doslej še ni bil obsojen ter sicer živi normalno družinsko življenje in ima otroka, za katerega je dolžan skrbeti, je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo, da je obtoženec grobo izkoristil svoje poznanstvo z oškodovanko, ko ji je bolni ponudil prevoz domov, pa jo nato posilil, pri čemer je istočasno tudi prezrlo, da je obtoženčevo ravnanje oškodovanki pustilo hude posledice, izkazane z njenim neuspehom v šoli, težavah v spolnem življenju, zapiranju vase in izogibanju stika z ljudmi iz obtoženčevega okolja. Zato je ugodilo pritožbi državne tožilke ter izrečeno kazen enega leta zapora zvišalo na dve leti in šest mesecev zapora.
Kadar upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, ni pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.
Djestvo, da je tožnik imel že pred obravnavano poškodbo - deformacijo nosu, ukrivljen nos, je pomembno pri določanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
Golo dejstvo, da je dolžnik v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, vložil izredno pravno sredstvo, ne predstavlja razloge za odlog izvršbe. Dolžnik mora poleg tega namreč izkazati tudi to, da bi z izvršbo utrpel znatno škodo.
ZPP člen 332, 332/1, 332/1-4, 332/4, 332, 332/1, 332/1-4, 332/4.
denarni zahtevek
Če sodišče prve stopnje za sodbo zaradi izostanka ugodilo pretiranemu denarnemu zahtevku, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 6. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik navaja, da je potrdilo o plačilu naročnine izgubil in da ga bo sodišču predložil. Dolžnik torej navaja dejstva, s katerim utemeljuje svoj ugovor, vendar pa ne predloži dokazov - potrdila o plačilu naročnine, zato je njegov ugovor neutemeljen.
ZPP (1977) člen 249, 249/3, 256, 256/2, 249, 249/3, 256, 256/2. ZIP člen 18, 18/5, 18, 18/5.
izvršljivost odločbe - sklep o plačilu izvedenine
Sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon predpisuje, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Zakon o pravdnem postopku določa, da pritožba zoper sklep o plačilu izvedenine ne zadrži njegove izvršitve.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo obdolženčev zagovor, ki ga pritožnik ponavlja v pritožbi, da obdolženec ni vedel, da uporablja ponarejeno javno listino glede na ugotovljeno višino denarja, ki ga je obdolženec izročil soobdolžencu, da mu je priskrbel vozniško dovoljenje, predvsem pa glede na ugotovljeno dejstvo, ki izhaja iz odgovora Ministrstva za zunanje zadeve ..., katerega je sodišču na vprašanje ali je obdolženec pred vojni opravljal vozniški izpit in da zaradi begunstva ni mogel vozniškega dovoljenja prevzeti pri upravnem organu, posredovala Ambasada ... v letu 1998, da obdolženec v ... ni voden v kartoteki in registru izdanih vozniških dovoljenj.
ZPP člen 99, 99/2, 138, 138/1, 99, 99/2, 138, 138/1.
tek pritožbenega roka - vročitev sklepa odvetniku - učinki preklica pooblastila odvetniku
Rok za pritožbo je začel teči z vročitvijo sklepa odvetniku, ker je določba 1. odst. 138. čl. ZPP kogentna in ker preklic pooblastila učinkuje šele od sporočila sodišču.