ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 51, 51/2, 52. ZIP člen 251c, 251c.
nepremičnina - nedopustnost izvršbe - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev
Za odločitev v pravdi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na 1/2 nepremičnin, katerih zemljiškoknjižni lastnik je nakdanji tožničin mož, tožnica pa zatrjuje, da so te nepremičnine njuno skupno premoženje, je kot bistveno najprej treba rešiti vprašanje, od kdaj do kdaj je trajala zakonska zveza tožnica z njenim nekdanjim možem in ali je bila sporna nepremičnina pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. Če se ugotovi, da predmetne nepremičnine predstavljajo skupno premoženje nekdanjih zakoncev, pa je v nadaljevanju treba ugotoviti, ali jih je tožničin mož obremenil brez ženinega soglasja. Če je bilo temu tako, je predmet izvršbe lahko le 1/2 nepremičnin, saj jih je tožničin mož lahko obremenil le do višine svojega deleža na skupnem premoženju. Dobrovernost toženca pri sklepanju sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice s tožničinim nekdanjim možem za odločitev ni bistvena okoliščina, saj so bile predmet sporazuma nepremičnine in ne premičnine.
ZOR člen 403, 404, 405, 406, 407, 408, 403, 404, 405, 406, 407, 408. SZ člen 129, 129/3, 129, 129/3. ZSR člen 40, 40.
službeno stanovanje - pravica do odkupa stanovanja - začasna uporaba - dodelitev stanovanjske pravice - alternativna obveznost
Lastnik ni dolžan prodati stanovanja,namenjenega osebi za opravljanje službenih dolžnosti (40. čl. ZSR), neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico ali pa le pravico začasne uporabe, temveč je nekdanjemu imetniku stanovanjske pravice na tem stanovanju dolžan omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji 8 poglavja SZ. V navedenem primeru ne gre za alternativno obveznost, saj lastnik nima izbire. Alternativna kumulacija tožbenih zahtevkov je v pravdi dovoljena le tedaj, kadar temelj tožbenega zahtevka predstavlja alternativna obligacija materialnega prava, torej obligacija, pri kateri mora dolžnik opraviti eno ali drugo izpolnitev (čl. 403-408 ZOR).
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu - pogoj
Tožnik, invalid III. kategorije, kateremu je delovno razmerje prenehalo sporazumno, poleg tega pa se v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja ni prijavil na zavodu za zaposlovanje, ni upravičen do pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu po 124. čl.
ZPIZ, saj morata biti za priznanje te pravice izpolnjena oba pogoja kumulativno, in sicer da invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti preneha delovno razmerje neodvisno od njegove volje in da se v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijavi na zavodu za zaposlovanje.
Če tožeča stranka uveljavlja ugotovitev ničnosti pogodbe - predpogodbe, ne teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini, zato predlog za zaznambo spora v zemljiški knjigi ni utemeljen.
Ker izguba osebnega dohodka in opustitev plačevanja davščin in prispevkov od obrti ni v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem toženca, ni podlage za njegovo odgovornost.
Prevzem kazenskega pregona dolžnika zoper upnico ne more pomeniti posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe. Znatnejša škoda je pravni standard, ki ga je treba definirati v vsakem konkretnem primeru. S tem v zvezi je treba oceniti, kakšna in kolikšna škoda bi nastala dolžniku, če bi se izkazalo, da izvedba izvršbe ne bi bila utemeljena, ali obstojijo možnosti za učinkovito restitucijo, kakšno je premoženjsko stanje dolžnika in za kakšno vrsto in višino terjatve, ki se izterjuje, gre.
ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/2, 185, 185/1, 191, 191/2.
naknadno sosporništvo - razširitev tožbe na drugo toženo stranko
Sodišče ne more nadomestiti privolitve tistega, na katerega naj se tožba razširi, s svojo odločitvijo, kakor to lahko stori iz razloga smotrnosti pri objektivni spremembi tožbe.
V okviru določb iz 78. člena ZTLR po katerih sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, mora ugotavljati ali je toženec z izgradnjo spornega zidu prekoračil svoja pooblastila iz izvršilnega dovolila in moti tožnico v njeni posesti uporabe sporne poti.
izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nakup stanovanja in izterjava izvršilnih stroškov - ugovor dolžnika po izteku roka - stroški ugovornega postopka
Če je dolžnik v postopku izvršbe zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nakupa stanovanja izpolnil obveznost po izvršilnem naslovu šele tekom izvršilnega postopka in hkrati podal ugovor po izteku roka, je ta ugovor potreben in mu mora upnica povrniti stroške, nastale v zvezi z ugovorom, ki mu jih je zaradi odklonitve sprejema dolžnikove izpolnitve obveznosti - ponudbe za nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji po izvršilnem naslovu, glede katerega je tudi sodišče v izvršilnem postopku ugotovilo,da ustreza kriterijem primernega stanovanja po 5. čl. Stanovanjskega zakona, neutemeljeno povzročila. V predmetnem postopku za uveljavitev nedenarne terjatve gre namreč za specifično situacijo, kjer je za sprejem izpolnitve dolžnika potrebno aktivno ravnanje upnice, ki lahko to svojo dolžnost sprejema izpolnitve tudi neutemeljeno odlaša z uveljavljanjem ugovora neprimernosti stanovanja po kriterijih iz 5. čl. Stanovanjskega zakona (tudi v nedogled), in s tem uveljavljanje neizpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu v določenem roku in sicer povzroči izrek denarne kazni ali tudi njeno kasnejšo izvršitev po uradni dolžnosti ter ponovni izrek prestane denarne kazni oz. ponovitev postopka, katerega potek sicer natančno opisuje 226. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, vse dokler ji dolžnik pod pogoji izvršilnega naslova ne ponudi stanovanja, ki bi bilo po njenem prepričanju primerno oz. dokler seštevek denarnih kazni ne doseže zakonsko limitiranega zneska. In prav v izogib temu je dolžnik moral podati ugovor izpolnitve obveznosti po izteku roka.
Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog umaknil. Gre za situacijo, ko upnik takse sploh ne plača in ne za situacijo, ko ne predloži potrdila.