Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnik kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red (npr. ko bi šlo le za neznatno spremembo obstoječega dejanskega stanja). Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
Sodišče dovoli izvršbo za zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kadar je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana.
V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik navaja, da je potrdilo o plačilu naročnine izgubil in da ga bo sodišču predložil. Dolžnik torej navaja dejstva, s katerim utemeljuje svoj ugovor, vendar pa ne predloži dokazov - potrdila o plačilu naročnine, zato je njegov ugovor neutemeljen.
Kadar upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, ni pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.
stvarna pristojnost v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij - postopek v gospodarskih sporih
Spor med dvema subjektoma iz 1. točke 1. odst. 481. čl. ZPP/99 zaradi odpovedi najemne pogodbe je gospodarski spor, o katerem odloča okrožno sodišče kot stvarno pristojno sodišče.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 313, 313. ZIZ člen 15, 15.
ustavitev izvršbe - vračunavanje izpolnitve
Obresti in stroški se vračunajo pri odplačilu dolga tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Sklep prvostopnega sodišča nima razlogov o tem, ali je dolžnik poleg glavnice poravnal tudi stroške terjatve. Glede na navedbe upnice pa sklep o ustavitvi izvršbe tudi ni materialnopravno pravilen.
ZTLR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - nerazumljiv izrek sklepa - vzpostavitev v prejšnje stanje
Če sodišče v okviru dejanj zaradi vzpostavitve stanja pred motenjem posesti toženi stranki naloži ponovno izgradnjo škarpe, se v izreku odločbe ne more izogniti navedbi točnih mer oz. obsega in lege te škarpe. Če tega ne navede, izrek odločbe ni določen in razumljiv.
ZIP člen 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3, 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3.
začasna odredba - verjetnost obstoja dela terjatve
Da je terjatev tožnika verjetno izkazana, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, zadostuje že navedba pravno relevantnih trditev o obstoju zahtevka in ustrezen dokazni predlog za take trditve.
ZPP (1977) člen 249, 249/3, 256, 256/2, 249, 249/3, 256, 256/2. ZIP člen 18, 18/5, 18, 18/5.
izvršljivost odločbe - sklep o plačilu izvedenine
Sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon predpisuje, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Zakon o pravdnem postopku določa, da pritožba zoper sklep o plačilu izvedenine ne zadrži njegove izvršitve.
Stranka mora ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks priložiti vsa predpisana potrdila ali najkasneje v roku, kot ga določi sodišče v sklepu, s katerim stranko pozove na dopolnitev vloge.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da avtorsko delo tožnika ni imelo napak, zaradi katerih bi lahko prišlo od znižanja plačila in nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo še neizplačanega dela avtorskega honorarja. Res je, kar pravi pritožba, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni argumentiralo, zakaj je zavrnilo predlog tožene stranke za postavitev izvedenca. To bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo 300. člena ZPP moralo storiti. Vendar pa takšna kršitev s strani sodišče prve stopnje ni vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.