Ravnanje voznika z dolgoletnimi vozniškimi izkušnjami, ki je brez posebnega razloga (nasproti mu ni pripeljalo nobeno vozilo, cesto pa je dobro poznal, saj je po njej vozil dnevno) vozil preblizu desnemu robu cestišča, zaradi česar je zapeljal na neutrjeno bankino, ni skladno z ravnanjem skrbnega voznika in predstavlja hudo malomarnost.
Zavarovanec, ki je povzročil prometno nezgodo vinjen in je vinjenost v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka, je po pogojih o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubil kritne pravice.
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno ugotovilo, da je v obravnavani zadevi nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, zaradi česar ta ni več dopusten.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik je sicer navedel nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (terjatev je plačal deloma s kompenzacijo, deloma z gotovino), vendar so navedene trditve premalo konkretizirane, saj dolžnik sploh ne pove, kolikšen del terjatve je bil poravnan s kompenzacijo in kolikšen s plačilom na roke, niti ne pove, kdaj so bila zatrjevana plačila izvedena. Poleg tega dolžnik za svoje trditve sploh ni predložil nobenih dokazov, zato dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZDR člen 4, 4/1, 4/2, 100, 100/1, 100/1-5. SKPGD-97 člen 8. ZDSS člen 22, 22/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 368.
delodajalec z manj kot 50 zaposlenimi - prenehanje delovnega razmerja - pristojnost za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev
Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi delavci odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev poslovodni organ. Tega pooblastila ni mogoče prenesti na zunanjega pooblaščenega delavca tožene stranke - odvetnika. Sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki ga je izdal pooblaščenec delodajalca - odvetnik, je torej izdala nepooblaščena oseba, zato je nezakonit.
pooblaščenec - obseg pooblastila - sodba na podlagi pripoznave
Pooblaščenec, ki ni odvetnik, lahko pripozna tožbeni zahtevek samo, če ima za to pravdno dejanje izrecno pooblastilo (96. člen ZPP/77). Če tega nima, pa je to dejanje kljub temu opravil, je podana kršitev postopka po tč. 10, 2. odst. 354. člena ZPP/77 in v posledici navedenega po 3. odst. 369. člena ZPP/77 tudi razlog za razveljavitev sodbe na podlagi pripoznave.
V razmerju zavarovanec - zavarovalnica je treba v primeru prostovoljnega pogodbenega zavarovanja odgovornosti uporabiti določbe zavarovalne pogodbe in to tudi glede dogovorjena zavarovalna vsota, tako da ni podlage za revalorizacijo zneska zavarovalne vsote.
ZPP člen 370, 370-3, 370, 370-3. ZDR člen 90, 90. ZDSS člen 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1, 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1.
disciplinski postopek - obteževalne okoliščine - poslovodja
Dolžnost delavke - poslovodkinje, ki je bila tudi članica upravnega odbora in sindikalni zaupnik, je, da opravlja dejavnost trgovanja po predpisih, za kar je kot poslovodkinja tudi zadolžena. Prav tako ne sme hraniti dobavnice na domu, temveč na delovnem mestu. S tem, ko je tožnica omogočala nabavo blaga brez zavarovanja plačila, je huje kršila delovne obveznosti, zato niso podani pogoji za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, katerega izvšitev bi se pogojno odložila.
ZST člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - napotitev na pravdo - odločba o odmeri sodne takse
Edina možna posledica dolžnikovega utemeljenega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo, in napotitev na pravdo. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločitve sploh ne bi mogel doseči. Dolžnikovo pritožbo v delu, s katerim napada opomin za plačilo sodne takse za ugovor, je treba smiselno šteti kot zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse po 27. čl. Zakona o sodnih taksah.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine trdi, da je terjatev zastarala, iz priloženih listin v spisu pa je razvidno, da zastaralni rok še ni potekel, lahko pritožbeno sodišče samo odloči, da je tak ugovor neutemeljen.
Ne gre za prenovitev (novacijo), če sta stranki najemno razmerje za poslovni prostor spremenili tako, da sta dogovorili za najem manjše površine poslovnih prostorov in pogodbeno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, spremenili v pogodbeno razmerje za določen čas.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30063
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 383, 383/1, 383, 383/1.
razžalitev - kršitev kazenskega zakona
Ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti - prvi odstavek 383. člena ZKP - je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v obdolženčevo škodo, ko je določilo, da znašata dva dnevna zneska 3.000,00 SIT, namesto pravilno 3.500,00 SIT, kar je pritožbeno sodišče popravilo po uradni dolžnosti, kot to izhaja iz izreka te sodbe. Po izpodbijani sodbi bi namreč obdolženec v primeru, če se denarna kazen ne bi dala niti prisilno izterjati imel za prestajati več zapora.
ZKP člen 394, 394/2, 506, 506/4, 394, 394/2, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - poseben pogoj
V položaju, ko je obsojenec svojo obveznost določeno kot posebni pogoj v pogojni obsodbi izpolnil, je bilo treba postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti, s smiselno uporabo določbe drugega odstavka 394. člena ZKP.
102.a člen ZDR sicer določa (predvsem v zvezi z dokončno odločbo o prenehanju delovnega razmerja), da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti v škodo delavca, kar pa ne pomeni, da se delavec v takem primeru lahko obrne z zahtevo za varstvo svojih pravic na sodišče, ne da bi to varstvo najprej uveljavljal pri pristojnem organu v organizaciji. 2. odstavek 83. čl. ZTPDR namreč določa, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ v organizaciji, razen ko gre za pravico do denarne terjatve. Sodišče tako tožbo zavrže, kar pa ne pomeni, da gre za odločitev v škodo delavca. Ta namreč tudi kasneje, v razumnem roku, prav zaradi izostanka pravnega pouka na prvostopnem sklepu delodajalca, lahko ugovarja zoper takšen sklep delodajalca pri pristojnem organu.
ZPPSL člen 60, 60/2, 62, 60, 60/2, 62. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 368, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 368. ZTPDR člen 49, 49/1, 49, 49/1. SKPG-90 člen 30, 30/2.
plačilo razlik v plači do kolektivne pogodbe
Tožena stranka v sodnem postopku ni predložila nikakršnih dokazov, da je delavcem zniževala plače v skladu s kolektivno pogodbo, niti ni predložila ustreznega dokaza za trditev, da je bil tožnik uvrščen v nižji tarifni razred. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o višini vtoževanega nadomestila plače utemeljeno izhajalo iz podatkov izračuna, ki ga je predložil tožnik, saj tožena stranka niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku ni predložila podatkov, ki bi potrjevali njene navedbe, da je bila tožnikova plača v spornem obdobju (zaradi dejansko opravljenih delovnih ur, bolniških in drugih odsotnosti) nižja.
Priči J. O. in B. Š. pri dogovoru o ceni 552.000,00 SIT, glede na izpovedbo direktorja tožene stranke, nista bili prisotni (list. št. 18). Njuni izpovedbi v okviru celotnega dokaznega postopka sta tako le posreden dokaz, enako velja za dejstva, na katera se sklicuje pritožnik.
prijava terjatve - ponoven preizkus že preizkušene terjatve
ZPPSL ne daje podlage za to, da bi se že preizkušene terjatve še enkrat preizkušale, zato upnik sklepa o napotitvi na pravdo ne more uspešno izpodbijati s predlogom, da naj stečajni upravitelj še enkrat preveri upnikovo dokumentacijo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je sicer navedel dejstvo, ki bi utegnilo pomeniti ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (terjatev je v celoti plačal), vendar ni predložil nobenega dokaza za to trditev. Dolžnik je v ugovoru navedel, da bo dokaze poslal najkasneje do 16.8.1999, vendar tega ni storil.
Osnovno plačo delavca je mogoče pravno-veljavno spremeniti le s spremembo pogodbe o zaposlitvi, torej s soglasjem volj obeh strank ali na podlagi dokončnega sklepa delodajalca o določitvi spremenjene osnovne plače v zvezi z razporeditvijo na določeno delovno mesto in razvrstitvijo tožnikovega delovnega mesta v ustrezni tarifni in plačilni razred.