Razumljivost izreka ni vprašljiva, če se presoja v povezavi z utemeljitvijo sodbe, ki izrek dopolnjuje; tako ni dvoma, da je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni eno leto in devet mesecev zapora poleg kazni, določene za obravnavano kaznivo dejanje, upoštevalo tudi enotno kazen eno leto in sedem mesecev zapora iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zato zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP ni podana.
Za izrek kazenske sankcije le ni odločilna obtoženčeva kaznovanost, sicer zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, ampak prognoza njegovega bodočega vedenja, ki jo je mogoče oceniti kot pozitivno, da obdolženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Obdolženčeva dosedanja kaznovanost pa je prišla dovolj do izraza pri določitvi višine posamičnih kazni in jo je bilo seveda potrebno upoštevati tudi pri določitvi enotne kazni v okviru pogojne obsodbe, to je sedmih mesecev zapora.
KZS člen 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4, 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4. ZKP člen 373, 373.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prometna nesreča - vremenske razmere
Če sodišče prve stopnje kljub dokazanemu močnemu deževju na dan prometne nezgode s smrtnimi posledicami ni ugotavljajo možnosti vpliva močnega deževja na zamašitev odtokov, zaradi česar je voda zastajala na vozišču in je zaradi tega oškodovančevo vozilo zaneslo na levi vozni pas v nasprotni vozeči tovornjak, dejansko stanje ni popolno ugotovljeno.
Pritožba utemeljeno navaja, da iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi dolžnik v ugovoru ali kasneje v tem izvršilnem postopku (prim. 7. odst. 38. člena ZIZ) zahteval povrnitev stroškov ugovora, zato sodišče ne bi smelo upniku naložiti, da dolžniku povrne ugovorne stroške.
DRŽAVNA UPRAVA - LOKALNA SAMOUPRAVA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM20616
ZPDF člen 5. ZLS člen 13, 16a. ZUpr člen 101, 103.
prevzem državnih funkcij od občin - upravne enote - pasivna legitimacija - odškodninska odgovornost - povrnitev škode
Po členu 5 ZPDF se šteje, da so posamezne upravne akte, ki so jih izdajale upravne enote, ministrstva in organi v njihovi sestavi na podlagi člena 101 Zakona o upravi do dneva uveljavitve tega zakona, izdali pristojni organi, kar pomeni, da take upravne akte država sprejema kot svoje, to pa vključuje tudi odgovornost za nepravilnosti pri njihovi izdaji.
ZIP člen 16, 16/1, 50, 16, 16/1, 50. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 17, 17/1, 55, 55/1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - vezanost na izvršilni naslov
Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na izvršilni naslov vezano (prim. 1. odst. 16. člena ZIP, sedaj 1. odst. 17. člena ZIZ) ter ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega.
obnova postopka - sklep o ustavitvi novega postopka - obseg odločitve
Ko višje sodišče v postopku obnove odloča o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka (2. odst. 415. člena ZKP), nima pravice s sklepom odpraviti kršitve kazenskega zakona v zvezi z odločbo o kazni (5. točka 372. člena ZKP), in obsojencu izreči kazen; to pa bo lahko storilo vrhovno sodišče s sodbo na podlagi 3. odst. 426. člena ZKP, če bo vložena zahteva za varstvo zakonitosti.
ZKP člen 410, 410/1-3, 413, 413/1, 410, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova postopka - novo dejstvo
Dejstvo, ki ga je sodišče pri odločanju že upoštevalo, ni novo dejstvo v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP, zaradi česar ni bilo zakonskih pogojev za obnovo postopka.
Če se je postopka udeleževal kot pooblaščenec stranke nekdo, ki ni imel od nje potrebnega dovoljenja oz. pooblastila (za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja), je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. čl. ZPP/77, če njegova dejanja pozneje s strani stranke niso bila odobrena.
Postopek prisilne poravnave je mogoče ustaviti iz razloga iz 3. točke prvega odst. 34. čl. ZPPSL samo v primeru, če je mogoče z gotovostjo sklepati, da v načrtu finančne reorganizacije navedene metode ne bodo odpravile vzrokov insolventnosti oziroma prezadolženosti, ali da te temelje na povsem nerealnih postavkah. V primeru, da načrt finančne reorganizacije izkazuje verjetnost izpolnitve obveznosti iz predlagane prisilne poravnave, uporaba tega določila ni mogoča.
ugovor zoper sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo
Če vloži dolžnik ugovor zoper sklep, s katerim je izdana predhodna odredba, in sodišče prve stopnje ugotovi, da ugovor ni utemeljen, ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Iz listin v spisu ne izhaja odločilno dejstvo za ustavitev izvršbe po 1. odst. 95. člena ZIZ: da se je v tem izvršilnem postopku poleg žage zarubila še katera druga stvar, ki ne bi bila prodana na drugi javni dražbi.
nepopoln predlog za izvršbo - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Predlogu za izvršbo priloženi računi ne izkazujejo upnikove terjatve do dolžnika, označenega v predlogu za izvršbo. Priložena asignacijska pogodba pa kot neoverjena zasebna listina tudi ne more predstavljati verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ. Ker tako upnik niti po pozivu sodišča predloga za izvršbo ni dopolnil tako, da bi mu priložil verodostojno listino (po 2. odst. 41. člena ZIZ), ki bi izkazovala terjatev do dolžnika v tem postopku, je bil njegov predlog nepopoln, odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju nepopolnega predloga pa pravilna in zakonita.
Pravno dejanje prehoda neke vrednosti iz premoženja dolžnika v premoženje upnika, storjeno na podlagi določenega pravnega posla samo takrat ni zmanjšanje dolžnikovega premoženja, če pomeni odmeno za vrednostno enako upnikovo pravno dejanje, storjeno na podlagi istega pravnega posla v korist dolžnikovega premoženja, če sta obe ti dejanji sočasni ali si neposredno sledita drugo drugemu. Če pa gre za očitno neekvivalentnost nasprotnih obveznosti ali za enostransko obvezni pravni posel, gre že za primer oškodovanja upnikov.
Kot resno grožnjo, s katero je ogrožena varnost osebe, je šteti tudi grožnjo z ubojem, dano po telefonu, če je to podal sosed, s katerim se že daljšo dobo med sabo ne razumeta.
Izrek sodbe ne vsebuje opisa obdolženčevega surovega ravnanja v trajanju štirih mesecev, zaradi česar je mladoletni oškodovanec trikrat pobegnil od doma, pač pa vsebuje le enkratno surovo ravnanje s sinom, ko ga je udaril s pasom s kovinsko zaponko. Le enkratno ravnanje, ki je navedeno v izreku, pa še ni dovolj za ugotovitev, da je obdolženec surovo ravnal in storil kaznivo dejanje, katerega je obtožen. Zato opisano ravnanje obdolženca nima vseh znakov očitanega kaznivega dejanja.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/2, 111, 111/1, 111/2. ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - dovolitev izvršbe - zavrženje predloga za izvršbo - prekinitev izvršbe
Če sodišče o predlogu za izvršbo odloča po dnevu začetka stečajnega postopka mora odločiti po 1. odst. 111. člena ZPPSL, ki določa, da od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja verodostojna listina, ne glede na to, da je bil predlog za izvršbo vložen pred dnevom začetka stečajnega postopka.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prekinilo izvršbo, ki je glede na 1. odst. 111. člena ZPPSL ne bi smelo dovoliti.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - določitev preživnine ml. otroku - povprečni življenjski stroški
Višino preživnine se določi glede na konkretne potrebe mladoletnega otroka in preživninske zmožnosti roditeljev, pri tem pa je upoštevna tudi primerjava višine potreb s statističnimi podatki o povprečnih življenjskih stroških za otroka enake starosti.
oškodovanec kot tožilec - vrnitev v prejšnje stanje - pravnomočnost
Oškodovanec kot tožilec je že po ugotovljeni pravnomočnosti oprostilne sodbe vložil prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi imel na razpolago novo pričo. Sodišče prve stopnje je to njegovo prošnjo pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
Glede na zagovornikovo stališče v odgovoru na pritožbo državnega tožilca ni odveč pojasnilo, da je sprejemljiva le takšna razlaga bistva kaznivega dejanja ponarejanja listin po 3. odst. 256. člena KZ, po kateri je prepovedana oziroma kazniva vsaka uporaba listine, ki je predrugačena (ali kriva) v katerikoli njeni pravnopomembni sestavini, ne glede na to, s kakšnim namenom je bila listina uporabljena.