Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka, trpi neresnični trasant nepristnega čeka le tedaj, če je bil kriv za izdajo nepristnega čeka. Imetnik tekočega računa, ki je čekovne blankete skupaj s čekovno kartico pustil v poslovnem kovčku v zaklenjenem avtomobilu na zavarovanem parkirišču, je delno kriv in soodgovoren za škodo zaradi tatvine čekov. Delno pa je za škodo odgovorna tudi banka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena, vendar pa notranje organizacije dela ni prilagodila tako, da bi preprečila zlorabo čekov.
ZOR člen 277, 277/2, 279, 279/2, 399, 399/1, 399/2, 400, 400/2, 277, 277/2, 279, 279/2, 399, 399/1, 399/2, 400, 400/2.
pogodbene obresti - zamudne obresti po pogodbeni obrestni meri
Stranki se lahko veljavno dogovorita, da bo v primeru zamude z izpolnitvijo dolžnik plačal zamudne obresti po obrestni meri, ki je višja od obrestne mere pogodbenih obresti. Omejitev iz 1. odst. 399. čl. ZOR velja med fizičnimi osebami, medtem ko najvišja dopustna pogodbena obrestna mera za druge subjekte ni predpisana.
V pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnik ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katero je sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
Sodišče prve stopnje je obdolžencu, ki ima poklic (poklicni voznik) in je za delo sposoben, v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka. Stroški kazenskega postopka predstavljajo stroške izdelave izvedenskega mnenja ter povprečnino, katero pa je sodišče prve stopnje odmerilo na zakonskem minimumu. Ne iz podatkov spisa, ne iz navedb v pritožbi ne izhaja, da bi obdolženec ne bil sposoben za delo; zgolj sklicevanje pritožbe na obdolženčevo nezaposlenost, pa še ne predstavlja zakonskih razlogov za oprostitev povrnitve stroškov kazenskega postopka.
zagovornik po uradni dolžnosti - skrajšani postopek - interes pravičnosti
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zaključilo, da bi gmotne razmere obdolženca sicer lahko nakazovale na to, da zaradi gmotnih razmer ne more plačati stroškov za obrambo. Vendar pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilno ocenilo, da bi postavitev zagovornika po uradni dolžnosti ne bila v interesu pravičnosti. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da ta kazenska zadeva (kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ) po obsegu in zahtevnosti ne terja priprave obrambe s pomočjo kvalificiranega pravnega strokovnjaka, kakor tudi, da se je obdolženec glede na svojo izobrazbo (gimnazijski maturant), izkušnje (vodenje podjetja, sklepanje pogodb) in sposobnost pisnega in ustnega izražanja zmožen sam pripraviti svojo obrambo. Glede na navedeno ni moč pritrditi navedbam obdolženca v pritožbi, da mu je bila s tem kršena njegova pravica do obrambe iz 67. člena ZKP. Povsem neutemeljeno pa je sklicevanje obdolženca na določbo prvega odstavka 70. člena ZKP, saj obdolženec ob sklicevanju v pritožbi, da je "nezmožen, da se sam uspešno brani", saj za takšno svojo nezmožnost sploh ne navaja nobenih razlogov, ki bi lahko omajali pravilnost zaključka sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. SZ člen 44, 117, 44, 117.
prodaja stanovanja - podlaga - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - neupravičena obogatitev
Dolžnost plačevanja najemnine je bila tožničina dolžnost, temelječa na Stanovanjskem zakonu in to do trenutka, ko je bilo s sodno odločbo toženi stranki naložena obveznost s tožečo stranko skleniti kupoprodajno pogodbo za stanovanje. Zato kljub naknadni sklenitvi kupoprodajne pogodbe za stanovanje ni prišlo do nobenega neupravičenega prikrajšanja oziroma obogatitve brez pravne podlage na nobeni strani.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Prvostopno sodišče je podcenilo vse omejitve tožničinih življenjskih aktivnosti, ki jih je opravljala in ki bi jih po rednem teku stvari opravljala v prihodnosti. Potrebno je poudariti in dati večjo težo dejstvu, da je tožnica profesorica telesne vzgoje in da je bila ob poškodbi stara šele 32 let. Bolečine in posledično manjša gibljivost v rami bo za tožnico tudi v bodoče pomenila hudo oviro pri opravljanju njenega poklica in športnem udejstvovanju izven delovnega časa. Zato je tožnica tudi glede na sodno prakso v podobnih primerih iz tega naslova upravičena do 850.000,00 SIT.
Če predlagatelj z izdajo začasne odredbe zasleduje cilj, ki nima nikakršne zveze z vtoževano terjatvijo, tedaj ni mogoče doseči namena zavarovanja in mora sodišče predlog zavrniti.
Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
ZIZ člen 226, 226/2, 226/3, 226, 226/2, 226/3. ZPP člen 366, 366.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen - stroški odgovora na pritožbo zoper sklep
Če dolžnik ne izpolni obveznosti, ki jo lahko izpolni samo on, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Stroški odgovora na pritožbo zoper sklep po zakonu niso potrebni stroški.
Če stranka, ki je podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, svojemu predlogu ni priložila listin iz 2. odst. 169. čl. ZPP oziroma 3. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah, takšna vloga ni nepopolna v smislu 108. čl. ZPP in ne zahteva ukrepanja po 270. čl. ZPP. Zakon v 165. čl. le natančneje določa, s katerimi dokazi stranka dokazuje okoliščine, ki so pomembne za presojo upravičenosti stranke, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks. Če stranka svojemu predlogu dokazov ni priložila, jo sodišče pozove z dopisom, da dokaze predloži, s pojasnilom, da bo v nasprotnem primeru predlog zavrnilo (ker stranka ni dokazala, da obstajajo razlogi, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks).
ugovor zoper sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo
Če vloži dolžnik ugovor zoper sklep, s katerim je izdana predhodna odredba, in sodišče prve stopnje ugotovi, da ugovor ni utemeljen, ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
KZ člen 325, 325. ZKP člen 371, 371/1, 371, 371/1.
prekoračitev obtožbe
Obtožba ni prekoračena, če je dodatna kršitev cestno prometnega predpisa navedena samo v sodbenih razlogih. Pomeni pa zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar je treba takšno sodbo razveljaviti.