ZPP (1977) člen 144, 144. ZIP člen 8, 8/3, 8, 8/3.
sklep o izvršbi - ugovor - prepozen ugovor - vročanje - odklonitev sprejema
Kadar dolžnik, na katerega je naslovljen sklep o izvršbi le tega brez zakonitega razloga noče sprejeti, ga vročevalec pusti v stanovanju ali pa nabije na vrata stanovanja. S tem se šteje, da je vročitev opravljena.
ZOR člen 813, 814, 816, 823, 823/1, 813, 814, 816, 823, 823/1.
pogodba o posredovanju - provizija - preklic naročila
Ker v pogodbi o posredovanju ni bilo dogovorjeno, da ima posrednik pravico do provizije, tudi če njegovo priznanje ostane brezuspešno, je sklenitev posla pogoj za priznanje provizije.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 51, 51/2, 52. ZIP člen 251c, 251c.
nepremičnina - nedopustnost izvršbe - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev
Za odločitev v pravdi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na 1/2 nepremičnin, katerih zemljiškoknjižni lastnik je nakdanji tožničin mož, tožnica pa zatrjuje, da so te nepremičnine njuno skupno premoženje, je kot bistveno najprej treba rešiti vprašanje, od kdaj do kdaj je trajala zakonska zveza tožnica z njenim nekdanjim možem in ali je bila sporna nepremičnina pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. Če se ugotovi, da predmetne nepremičnine predstavljajo skupno premoženje nekdanjih zakoncev, pa je v nadaljevanju treba ugotoviti, ali jih je tožničin mož obremenil brez ženinega soglasja. Če je bilo temu tako, je predmet izvršbe lahko le 1/2 nepremičnin, saj jih je tožničin mož lahko obremenil le do višine svojega deleža na skupnem premoženju. Dobrovernost toženca pri sklepanju sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice s tožničinim nekdanjim možem za odločitev ni bistvena okoliščina, saj so bile predmet sporazuma nepremičnine in ne premičnine.
izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nakup stanovanja in izterjava izvršilnih stroškov - ugovor dolžnika po izteku roka - stroški ugovornega postopka
Če je dolžnik v postopku izvršbe zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nakupa stanovanja izpolnil obveznost po izvršilnem naslovu šele tekom izvršilnega postopka in hkrati podal ugovor po izteku roka, je ta ugovor potreben in mu mora upnica povrniti stroške, nastale v zvezi z ugovorom, ki mu jih je zaradi odklonitve sprejema dolžnikove izpolnitve obveznosti - ponudbe za nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji po izvršilnem naslovu, glede katerega je tudi sodišče v izvršilnem postopku ugotovilo,da ustreza kriterijem primernega stanovanja po 5. čl. Stanovanjskega zakona, neutemeljeno povzročila. V predmetnem postopku za uveljavitev nedenarne terjatve gre namreč za specifično situacijo, kjer je za sprejem izpolnitve dolžnika potrebno aktivno ravnanje upnice, ki lahko to svojo dolžnost sprejema izpolnitve tudi neutemeljeno odlaša z uveljavljanjem ugovora neprimernosti stanovanja po kriterijih iz 5. čl. Stanovanjskega zakona (tudi v nedogled), in s tem uveljavljanje neizpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu v določenem roku in sicer povzroči izrek denarne kazni ali tudi njeno kasnejšo izvršitev po uradni dolžnosti ter ponovni izrek prestane denarne kazni oz. ponovitev postopka, katerega potek sicer natančno opisuje 226. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, vse dokler ji dolžnik pod pogoji izvršilnega naslova ne ponudi stanovanja, ki bi bilo po njenem prepričanju primerno oz. dokler seštevek denarnih kazni ne doseže zakonsko limitiranega zneska. In prav v izogib temu je dolžnik moral podati ugovor izpolnitve obveznosti po izteku roka.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu - pogoj
Tožnik, invalid III. kategorije, kateremu je delovno razmerje prenehalo sporazumno, poleg tega pa se v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja ni prijavil na zavodu za zaposlovanje, ni upravičen do pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu po 124. čl.
ZPIZ, saj morata biti za priznanje te pravice izpolnjena oba pogoja kumulativno, in sicer da invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti preneha delovno razmerje neodvisno od njegove volje in da se v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijavi na zavodu za zaposlovanje.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3, 273, 273/1, 273/1-3.
varstvo lastninske pravice - začasna odredba
V pravdi zaradi prepovedi vznemirjanja, za izdajo začasne odredbe s prepovedjo posegov zadošča, da je sporno nepremičnino mogoče identificirati, ne glede na zemljiškoknjižno stanje.
ZOR člen 403, 404, 405, 406, 407, 408, 403, 404, 405, 406, 407, 408. SZ člen 129, 129/3, 129, 129/3. ZSR člen 40, 40.
službeno stanovanje - pravica do odkupa stanovanja - začasna uporaba - dodelitev stanovanjske pravice - alternativna obveznost
Lastnik ni dolžan prodati stanovanja,namenjenega osebi za opravljanje službenih dolžnosti (40. čl. ZSR), neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico ali pa le pravico začasne uporabe, temveč je nekdanjemu imetniku stanovanjske pravice na tem stanovanju dolžan omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji 8 poglavja SZ. V navedenem primeru ne gre za alternativno obveznost, saj lastnik nima izbire. Alternativna kumulacija tožbenih zahtevkov je v pravdi dovoljena le tedaj, kadar temelj tožbenega zahtevka predstavlja alternativna obligacija materialnega prava, torej obligacija, pri kateri mora dolžnik opraviti eno ali drugo izpolnitev (čl. 403-408 ZOR).
Združitev zadev v skupno obravnavanje po 1. odstavku 313. člena ZPP je stvar procesnega vodstva. Sodišče se za to odloči, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški, torej iz razlogov ekonomičnosti postopka. Glede na različno dejansko in pravno podlago obeh zahtevkov razlogov ekonomičnosti ni videti. Pritožbena trditev, da bi se z združitvijo obeh zadev razčistila medsebojna razmerja med pravdnima strankama, pa ni zakonski razlog za združitev zadev po 1. odstavku 313. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 467, 467/1, 467, 467/1. ZRTVS člen 15, 15/1, 15/6, 15, 15/1, 15/6.
RTV naročnina - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Obveznosti plačevanja RTV naročnine se stranka razbremeni le, če v skladu z Zakonom o radioteleviziji Slovenije odjavi TV sprejemnik. V pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti stranka ne more uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Ker je sodišče ugotovilo, da nasprotni udeleženec grozi s prodajo nepremičnine, je utemeljeno izdalo začasno odredbo, s katero je prepovedalo obremenitev in odsvojitev nepremičnine in zaznambo te prepovedi v zemljiško knjigo.
Ni mogoče s preprosto računsko operacijo (seštevek deležev tožnice in delitev na polovico) ugotoviti enak odstotek (46/100) tožničinega solastninskega deleža tako na nepremičninah kot tudi premičninah, pri tem pa se sklicevati na prosti preudarek po določbi 223. člena ZPP/77.