Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so očetovi dohodki nekoliko višji od materinih in ker mati sama skrbi za otroke, ki ima večje potrebe, je utemeljen tožbeni zahtevek na višji preživnini, kljub rojstvu novega otroka na toženčevi strani.
ZPP (1977) člen 467, 467/1, 467, 467/1. ZRTVS člen 15, 15/1, 15/6, 15, 15/1, 15/6.
RTV naročnina - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Obveznosti plačevanja RTV naročnine se stranka razbremeni le, če v skladu z Zakonom o radioteleviziji Slovenije odjavi TV sprejemnik. V pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti stranka ne more uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Navedba v predlogu za sodno določitev meje, da med sosednjima parcelama ni mejnikov, še ne pomeni, da meja ni sporna. Vkolikor bi bilo sodišče prve stopnje glede na tako vsebino predloga v dvomu glede obstoja tega dejstva, bi moralo ravnati v skladu s 108.členom ZPP in predlagateljico pozvati na dopolnitev predloga. Šele če ta predloga v določenem roku ne bi dopolnila, bi prišlo v poštev zavrženje predloga.
Razlog za pripor po II. odst. 307. člena ZKP je podan, če se obdolženec naklepno očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
Ker podatki spisa potrjujejo trditev v pritožbi, da je obdolženka v obeh primerih, ko se ni udeležila naroka, zaspala in na sodišče prišla z zamudo oziroma se je po telefonu opravičila, ni izkazano, da se je obdolženka naklepno in očitno izmikala postopku.
ZPP (1977) člen 144, 144. ZIP člen 8, 8/3, 8, 8/3.
sklep o izvršbi - ugovor - prepozen ugovor - vročanje - odklonitev sprejema
Kadar dolžnik, na katerega je naslovljen sklep o izvršbi le tega brez zakonitega razloga noče sprejeti, ga vročevalec pusti v stanovanju ali pa nabije na vrata stanovanja. S tem se šteje, da je vročitev opravljena.
Če tožeča stranka uveljavlja ugotovitev ničnosti pogodbe - predpogodbe, ne teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini, zato predlog za zaznambo spora v zemljiški knjigi ni utemeljen.
ZIZ člen 41, 41/3, 41, 41/3. ZPP člen 22, 24, 24/1, 25, 22, 24, 24/1, 25.
sporazum o krajevni pristojnosti - spor o pristojnosti
Za primer sklenjenega dogovora strank o krajevni pristojnosti ZIZ določa v tretjem odstavku 41. člena: če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti.
Združitev zadev v skupno obravnavanje po 1. odstavku 313. člena ZPP je stvar procesnega vodstva. Sodišče se za to odloči, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški, torej iz razlogov ekonomičnosti postopka. Glede na različno dejansko in pravno podlago obeh zahtevkov razlogov ekonomičnosti ni videti. Pritožbena trditev, da bi se z združitvijo obeh zadev razčistila medsebojna razmerja med pravdnima strankama, pa ni zakonski razlog za združitev zadev po 1. odstavku 313. člena ZPP.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3, 273, 273/1, 273/1-3.
varstvo lastninske pravice - začasna odredba
V pravdi zaradi prepovedi vznemirjanja, za izdajo začasne odredbe s prepovedjo posegov zadošča, da je sporno nepremičnino mogoče identificirati, ne glede na zemljiškoknjižno stanje.
Urgenca za pospešitev postopka, ki zgolj opozarja na prepočasno delovanje sodišča, ni obrazložena vloga, zato gre odvetniku nagrada le za kratek dopis, ne pa po vrednosti predmeta izvršbe.
ZPPSL člen 15, 27, 27/2, 27/3, 71, 15, 27, 27/2, 27/3, 71. ZPP člen 110/2, 110/3, 110/2, 110/3.
ustavitev postopka prisilne poravnave - predujem za stroške - podaljšanje roka za plačilo predujma
V postopku prisilne poravnave se za vprašanja postopkovne narave po 15. členu v zvezi z 71. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku in ne določbe Zakona o nepravdnem postopku, kot zmotno meni pritožnik. Določbe ZPP pa se uporabljajo le susbidiarno, torej le v primeru, če v ZPPSL ni drugače določeno. Posledice neplačila predujma v po sodišču odrejenem roku določa tretji odstavek 27. člena ZPPSL. Poravnalni senat v takem primeru postopek prisilne poravnave ustavi. Nobena smiselna uporaba določb drugih procesnih zakonov zato ni na mestu. Vsakršno podaljšanje sodno odrejenih rokov je namreč skladno z drugim in tretjim odstavkom 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL mogoče predlagati le, predno se rok izteče.
ZOR člen 403, 404, 405, 406, 407, 408, 403, 404, 405, 406, 407, 408. SZ člen 129, 129/3, 129, 129/3. ZSR člen 40, 40.
službeno stanovanje - pravica do odkupa stanovanja - začasna uporaba - dodelitev stanovanjske pravice - alternativna obveznost
Lastnik ni dolžan prodati stanovanja,namenjenega osebi za opravljanje službenih dolžnosti (40. čl. ZSR), neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico ali pa le pravico začasne uporabe, temveč je nekdanjemu imetniku stanovanjske pravice na tem stanovanju dolžan omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji 8 poglavja SZ. V navedenem primeru ne gre za alternativno obveznost, saj lastnik nima izbire. Alternativna kumulacija tožbenih zahtevkov je v pravdi dovoljena le tedaj, kadar temelj tožbenega zahtevka predstavlja alternativna obligacija materialnega prava, torej obligacija, pri kateri mora dolžnik opraviti eno ali drugo izpolnitev (čl. 403-408 ZOR).
odškodnina za telesne in duševne bolečine in strah
Odločilni okoliščini, od katerih je odvisno, ali je škoda iz naslova pretrpljenih telesnih in duševnih bolečin in strah pravno priznana in višina odškodnine za to škodo sta trajanje in intenziteta.
Prevzem kazenskega pregona dolžnika zoper upnico ne more pomeniti posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe. Znatnejša škoda je pravni standard, ki ga je treba definirati v vsakem konkretnem primeru. S tem v zvezi je treba oceniti, kakšna in kolikšna škoda bi nastala dolžniku, če bi se izkazalo, da izvedba izvršbe ne bi bila utemeljena, ali obstojijo možnosti za učinkovito restitucijo, kakšno je premoženjsko stanje dolžnika in za kakšno vrsto in višino terjatve, ki se izterjuje, gre.