ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovor je v tolikšni meri obrazložen in s tem utemeljen, ker za trdite o cesiji ni predložen dokaz, da ga je treba vzeti za utemeljenega in zato pritožbi - ugovoru ugoditi in sklep v 2. točki razveljaviti ter poslati pristojnemu sodišču v nadaljnji postopek.
ZOR člen 312, 312/1, 312, 312/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - prenehanje terjatve - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolnjuje ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, se ob odsotnosti sporazuma med upnikom in dolžnikom, obveznosti vračunajo po tistem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Dolžnica je ob izpolnitvi jasno določila, da se znesek 17.494,00 SIT, ki ga je plačala, nanaša na terjatev upnice na podlagi sodbe P 115/97, zato dejstvo, da je upnica isti znesek upoštevala v drugi pravdni zadevi na vračunanje obveznosti ne vpliva.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor dolžnika - negativno dejstvo
Dolžnik smiselno trdi, da ni porabil toliko vode, kot mu je zaračunal upnik. Za svoje trditve sicer ne prilaga nobenih dokazov, vendar glede na takšne ugovorne navedbe dokazov niti ne more predložiti. Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Glede na tako nejasne in nepopolne verodostojne listine, kot jih je predložil upnik, dolžnik po oceni pritožbenega sodišča niti ni mogel bolj obrazloženo ugovarjati. Zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
plačilni nalog - odločba o glavni stvari - obličnost avtorskih pogodb - honorar - odločanje po prostem preudarku
Ob izdaji plačilnega naloga so bili podani zakoniti pogoji za njegovo izdajo (1. odstavek 446. člena ZPP), po ugovoru tožene stranke pa je sodišče prve stopnje pravilno meritorno odločalo o zahtevku. Temelj obveznosti ne more biti račun, temveč pogodba ali zakon.
Honorar je plačilo, ki gre avtorju ne le na podlagi pogodbe, temveč že na podlagi samega zakona, kolikor z oblično pogodbo ni drugače dogovorjeno.
Višino plačila je sodišče prve stopnje določilo ob uporabi določbe 223. člena ZPP. Pri tem je kot primerno merilo uporabilo znesek honorarja za avtorsko polo po prilogi k sporazumu o pravicah, obveznostih in odgovornosti založniških organizacij in avtorjev pri sklepanju pogodb. Ali je tožena stranka podpisnica tega sporazuma ali ne, ni pomembno. Sodišče prve stopnje ga namreč ni uporabilo kot zavezujoč pravni vir.
V potrdilu iz leta 1995 ni zapisa o izločitvi določenega zneska denarja kot posojila niti zapisa o posojilojemalčevi nameri, da bo po določenem času vrnil enak znesek denarja, prav tako niso opredeljeni kakšni drugi pogoji posojilnega razmerja Tožeči stranki torej ni uspelo dokazati trditve, da pri potrdilu iz leta 1995 gre za novo posojilo tožeče stranke tožencema, pač pa za obresti po posojilu iz leta 1993.
Kadar glavoboli, težja koncentracija in vrtoglavice obstajajo le v času bolniškega staleža neposredno po poškodbi, je odškodnina za take težave zajeta že v znesku, prisojenem za prestane telesne bolečine.
ZPP (1977) člen 351, 351/1, 351/2, 351, 351/1, 351/2.
nepopolna pritožba
Pravilna navedba oziroma označba izpodbijane sodbe sodi med obvezne sestavine pritožbe, sicer sodišče ne more vedeti, zoper katero sodbo se vlaga pritožba, zaradi česar tudi ni mogoče izpeljati pritožbenega postopka.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270, 270/1, 270/2, 270/3.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoj
Ker upnik izkazuje za verjetno le, da njegova terjatev obstoji oziroma da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, ne zatrjuje pa nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja z njegovim premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena niti ne da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 270. čl. ZIZ.
zastavna pravica - seznam zaostalih obveznosti dolžnika
Na podlagi seznama zaostalih obveznosti dolžnika dovoljeno zavarovanje terjatev z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini še ne spreminja dolžnikovega premoženjskega stanja in ne ogroža preživljanja dolžnika.
pridobitev stanovanjske pravice - določitev imetnika stanovanjske pravice
Ob izselitvi imetnika stanovanjske pravice imajo uporabniki stanovanja pravice, kot da bi imetnik stanovanjske pravice umrl ob pogoju, da so najmanj dve leti živeli skupaj z imetnikom, preden je nehal uporabljati stanovanje. Po preteku dveh let je stanodajalec izgubil pravico zahtevati izselitev po čl. 18/5 ZSR. To je imelo za posledico, da je uporabnik pridobil pravice, ki so bile po načinu in obsegu enake stanovanjski pravici.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 168, 168/5, 169, 168, 168/5, 169.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče lahko oprosti stranko plačila sodnih taks le izjemoma, in sicer le v primeru, če bi bila s plačilom teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
umik obtožbe - oškodovanec - domneva o nenameravanem nadaljevanju pregona - opozorilo o posledici neopravičenega izostanka
Če oškodovanec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen ali pa mu vabila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni javil spremembe prebivališča ali naslova, pa tožilec na glavni obravnavi umakne obtožbo, se šteje, da oškodovanec ne namerava prevzeti pregona le pod pogojem, da je bil oškodovanec kot procesni udeleženec predhodno s strani sodišča opozorjen na posledice neupravičenega izostanka ali posledice opustitve dolžnosti iz 66. člena ZKP.
vrnitev zaplenjena premoženja - nepravdni postopek
Če je bilo v postopku v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premoženja (na podlagi kazenske sodbe pred l. 1958) na prvi stopnji že odločeno, zadeva pa še ni bila pravnomočno končana pred uveljavitvijo noveliranega ZIKS, vstopi v novem postopku na mesto nasprotnega udeleženca Republika Slovenija.