ZPP (1977) člen 112, 112/4, 112, 112/4. ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3.
sklep o ugovoru - prepozen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnica je ugovor poslala z navadno pošiljko, sodišče prve stopnje p ga je prejelo po izteku roka, zato je v skladu z določbo tretjega odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju dolžničin ugovor pravilno zavrglo kot prepozen.
ZPP člen 189, 189/1, 189, 189/1. ZIZ člen 1, 1/1, 15, 240, 1, 1/1, 15, 240.
postopek za zavarovanje terjatve - litispendenca
ZIZ ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale obstoj postopka za zavarovanje terjatve. Zato pride glede tega v poštev smiselna uporaba določb ZPP na kar napotuje 15. člen ZIZ. Za vprašanja v zvezi z obstojem postopka zavarovanja je potrebno smiselno uporabljati določbe ZPP, ki urejajo obstoj pravde (189. člen).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega razloga iz 1. odst. 55. čl.
ZIZ. Mednje tako ne spada možnost, da upnik ne bo v celoti poplačan v izvršilnem postopku, na kar opozarja dolžnik. Trditve, da so bile nepremičnine, katerih prodajo v izvršilnem postopku predlaga upnik, prodane posameznim individualnim kupcem, pa so presplošne in nedokazane, zato jih niti ni moč preizkusiti. Sicer pa tudi ta trditev ni ugovorni razlog. Po določbi 1. odst. 64. člena ZIZ lahko tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tako pravico ima torej tretja oseba, ne pa dolžnik.
Sklenitev izvensodne poravnave med postopkom, ki do zaključka sodnega postopka ni bila realizirana, ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka, temveč je lahko takšna poravnava pravna podlaga za odločanje o zahtevku.
ZOR člen 154, 154/1, 154/3, 177, 154, 154/1, 154/3, 177.
odškodninska odgovornost
Za pravilno oceno odgovornosti tožene stranke za tožnikovo škodo, za oceno torej, ali je tožnikova škoda v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, je potrebno ugotoviti, ali je tožnik lahko z zatrjevano telesno poškodbo še kar 10 dni delal brez zdravnikove pomoči na svojem delovnem mestu.
Po mnenju centra za kriminalistično tehnične preiskave ni mogoče očitati nepristranosti zgolj zato, ker center deluje v sestavi ministrstva za notranje zadeve, kajti center nima niti funkcije odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev, niti kazenskega pregona, ampak je to strokovna služba, ki je ni mogoče enačiti s funkcijo policije. Neutemeljene so pritožbene navedbe, češ da izsledki telefonskih pogovorov v predkazenskem postopku ne morejo biti podlaga za sodbo, kajti telefonski pogovori so bili posneti na podlagi zakonite odredbe preiskovalnega sodnika.
ZPP (1977) člen 192, 192/1, 192, 192/1. ZIP člen 265, 265.
začasna odredba
Upnikovega predloga za subjektivno spremembo predloga za izdajo začasne odredbe pritožbeno sodišče v tem postopku ne more obravnavati, ker je takšna sprememba dovoljena le do odločitve o predlagani začasni odredbi pred sodiščem prve stopnje (prim. 1. odst. 192. člena ZPP/77 v zvezi s 14. členom ZIP).
Če upnik v roku ne odgovori na ugovor zoper sklep o izvršbi, nastopi domneva iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, po katerem se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
ZTLR člen 13, 13/2, 18, 18/2, 13, 13/2, 18, 18/2. ZIZ člen 168, 168/5, 168/6, 168, 168/5, 168/6.
izvršba na nepremičnine - vsebina predloga za izvršbo - dokaz o dolžnikovi lastnini
Predloga za izvršbo ni mogoče zavreči, če je dolžnik vpisan v zemljiški knjigi na nedoločenem deležu, pa ni jasno, ali gre za skupne lastnike ali za solastnike. Ker vprašanje skupne lastnine ali solastnine v konkretnem primeru ni rešeno, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo preuranjeno zavrglo, kajti če gre za solastnike je izvršba možna na polovični delež, če pa gre za skupne lastnike pa bo treba izvesti postopek na primer po 57. členu ZZZDR, če gre za zakonca, oziroma po določbah 5. in 6. odstavka 168. člena ZIZ.
zamudne obresti - povrnitev stroškov - špediterske storitve - uporaba pravil o komisijski pogodbi oziroma pogodbi o trgovskem zastopanju
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je tožeča stranka dejansko za toženo stranko plačala carino in kdaj je to storila, saj ji od takrat dalje pripadajo tudi zakonite zamudne obresti, katerih plačilo zahteva (1. odst. 784. čl. v zvezi z 829. čl. ZOR).
invalidsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
1. Za presojo o pravici do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je bistveno, na kakšni podlagi je bil tožnik zavarovan ob nastanku invalidnosti. Od tega vprašanja odvisno, ali se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeri na način, določen v 131. čl. ZPIZ (zavarovanci iz 8., 9. in 10. čl.
ZPIZ) ali pa v 132. čl. ZPIZ (vsi ostali zavarovanci iz 11. do 24. čl. ZPIZ).
2. Nadomestilo se odmeri samo enkrat, saj ima značaj rente, ter ga zavarovanci obdržijo, četudi so kasneje prerazporejeni na novo drugo ustrezno delo, na katerem je lahko plača večja ali pa manjša od plače, določene s pogodbo o zaposlitvi ali prvi razporeditvi po nastanku invalidnosti na drugo ustrezno delo.
Pogoji za sodbo zaradi izostanka so vsebovani v členu 332/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP, izpolnjeni pa morajo biti kumulativno, sicer taka oblika odločanja ne pride v poštev.
Pritožba nima prav, ko trdi, da obstaja nasprotje med izrekom in razlogi napadene sodbe glede vrste naklepa, s katerim je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje v razlogih res navaja, da pri obdolžencu ugotavlja eventualni naklep, vendar ta ugotovitev v ničemer ne nasprotuje izreku sodbe. V njem namreč ni zapisano, da bi obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
Dopolnitev nujnega deleža se zahteva z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj in z vrnitvijo daril, pri čemer se izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine opravi po pravilih iz 28. člena in nasl. Zakona o dedovanju.