ZVCP člen 203, 203/3, 203/4, 203, 203/3, 203/4. ZDSS člen 19, 19. ZIZ člen 226, 272, 226, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2.
molk organa - samovolja - začasna odredba
Če izreče sklep o suspenzu delavcu - tožniku pristojni organ, potem kljub molku pritožbenega organa tožene stranke ni mogoče očitati toženi stranki samovoljnega ravnanja, zato tudi ni pogojev za izdajo začasne odredbe, po kateri bi delodajalec delavca razporedil na tisto delovno mesto, s katerega je bil začasno odstranjen.
ZKP člen 399, 399/2, 432, 432/1, 432/1-1, 432/1-2.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor - pritožba proti sklepu
V primeru, ko senat okrožnega sodišča ob odločanju o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora, katero zavrne kot neutemeljeno, ugotovi, da gre za zadevo, ki se obravnava po določbah skrajšanega postopka, temu postopku primerno prilagodi priporne razloge, ne gre za novo odreditev pripora in proti takšnemu sklepu ni pritožbe.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21618
KZ člen 3, 5, 207, 207/2, 3, 5, 207, 207/2. ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
nasprotje med razlogi sodišča in izpovedbami zaslišanih prič - vzročna zveza
Sodišče prve stopnje je ocenilo vse izvedene dokaze in je le na nekatere oprlo svojo odločitev, navedlo pa je, zakaj je ni oprlo na druge dokaze. Razlogi o odločilnih dejstvih niso v nasprotju z vsebino zapisnikov o izpovedbah v postopku. Zato ni prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Prvostopno sodišče je obrazložilo obstoj vzročne zveze med obtoženčevim ravnanjem in posledico, smrtjo oškodovanca.
Tudi če je bil prevzem delavcev izveden v času (leto 1992), ko še noben predpis ni določal, da se v takem primeru kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve, je delavec upravičen do odpravnine po 36. členu ZDR za celotno obdobje, za katerega je podana kontinuiteta delovnega razmerja, če je postal trajno presežni delavec po uveljavitvi SKPG-93.
procesna sposobnost - zastopanje - vpis spremembe zastopnika v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register
Novo imenovani direktor je upravičena oseba za vložitev predloga za vpis spremembe zastopnika v sodni register, ne pa oseba, ki je v funkciji direktorja vpisana v sodni register.
Spor o zakonitosti listine, ki je podlaga za vpis v sodni register, se ne rešuje kot predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register, ampak po tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register.
Če uveljavlja tožeča stranka plačilo zneska iz naslova menične terjatve, tekom postopka pa spremeni dejansko podlago tožbe tako, da uveljavlja regresni zahtevek iz naslova izplačane odškodnine, mora tožena stranka v takšno spremembo privoliti, ali pa jo mora sodišče dovoliti, če se ji tožena stranka upira.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 368, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZDR člen 95, 95.
suspenz - zakonitost sklepa o suspenzu - uvedba disciplinskega postopka
Delavca ni mogoče odstraniti iz organizacije zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, če ni vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Zahteva za uvedbo postopka mora biti vložena v razumnem roku po odstranitvi delavca iz organizacije. Delodajalec, ki je uvedel disciplinski postopek zoper delavca en dan kasneje, kot je bil izdan sklep o suspenzu, je to storil še v razumnem roku, v okviru normalne časovne kontinuitete, zato so bili podani pogoji za zakonito delavčevo odstranitev z dela.
ZPP (1977) člen 333, 333/3, 354, 370, 333, 333/3, 354, 370. ZTPDR člen 70, 70.
odškodninska odgovornost delavca
Delavec - natakar, ki samovoljno in nepričakovano prekine delovno razmerje, mora delodajalcu povrniti sredstva, ki jih je ta porabil zaradi sklenitve delovnega razmerja (stroški živilskega pregleda, nabava obleke,...).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je dolžnikov ugovor delno utemeljen, delno pa ne, pa pritožbeno sodišče ne more samo ugotoviti, za kateri znesek terjatve je utemeljen in za kateri pa ne, sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi lahko le razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Glasovalne pravice prednostnim delnicam ni moč izključiti le z naštevanjem pravic, ki jih takšne delnice dajejo.
V konkretnem primeru je osnovni kapital tožene stranke razdeljen na delnice, ki se glasijo na 100 DEM, in delnice, ki se glasijo na 100 SIT. Izhodišče za opredelitev razmerja med navadnimi delnicami in spornimi prednostnimi delnicami zato v konkretnem primeru ne more biti njihova nominalna vrednost. Ta je v konkretnem primeru le matematično lahko skupni imenovalec vseh delnic, ki jih je tožena stranka izdala, k opredelitvi razmerij med delničarji pa ne pripomore.
Sklep skupščine delniške družbe je zaradi postopkovne napake izpodbojen le, če je ta potencialno kavzalna.
Pritožba nima prav, ko trdi, da obstaja nasprotje med izrekom in razlogi napadene sodbe glede vrste naklepa, s katerim je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje v razlogih res navaja, da pri obdolžencu ugotavlja eventualni naklep, vendar ta ugotovitev v ničemer ne nasprotuje izreku sodbe. V njem namreč ni zapisano, da bi obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
Sklenitev izvensodne poravnave med postopkom, ki do zaključka sodnega postopka ni bila realizirana, ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka, temveč je lahko takšna poravnava pravna podlaga za odločanje o zahtevku.
Če restitucijski del zahtevka v tožbi zaradi motenja posesti natančno ne opredeljuje z motitvenim dejanjem narejenih poškodb na zemljišču, odpravo katerih tožnik zahteva, kot tudi ne opisa storitve, s katero naj se odpravi poškodbe na zemljišču, ta del tožbenega zahtevka objektivno ni določen in ni izvršljiv. Zato ga je treba zavrniti.
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče s pritožbo izpodbijati iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti. Stranka pa tega ni izkazala.
Dopolnitev nujnega deleža se zahteva z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj in z vrnitvijo daril, pri čemer se izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine opravi po pravilih iz 28. člena in nasl. Zakona o dedovanju.
V naročilnici piše "naročeno testiranje in izdaja potrdila". Gre za vsebino in obseg del, ki naj bi jih opravil tožnik za toženo stranko.
Vendar ta del naročilnice določa samo in zgolj le opravila, ki naj bodo izvršena, pogoj za izvršitev vseh teh del pa se nahaja v načinu plačila, kjer pa je na naročilnici jasno zapisano "plačilo po ponudbi".