sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - dokaz
Dolžnik je ugovarjal višini izterjavanega zneska in se pri tem skliceval na svoje podatke, vendar pa v zvezi s svojimi ugovornimi navedbami sodišču ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Dolžnik želi soglasje sodišča za izpolnjevanje svojih obveznosti z asignacijami, in sicer s pooblastilom svojemu dolžniku, da namesto njemu, izpolni dolžnikovemu upniku. Za presojo o takšnem načinu izpolnitve pa sodišče v okviru 32. čl. ZPPSL nima pooblastil. Tako ga ne more ne dovoljevati ne preprečevati.
Izvršilni postopek ni postopek, v katerem bi bilo izvršilno sodišče pooblaščeno preverjati pravilnost pravnomočnih odločb, izdanih v drugih postopkih, ki predstavljajo izvršilni naslov. Domena izvršilnega postopka je izključno v prisilni izvršitvi sodne odločbe, ki se glasi na izpolnitev obveznosti (1. odst. 1. čl. ZIZ), sklep o izvršbi pa je mogoče izpodbijati samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. odst. 55. čl. ZIZ.
postopek v sporih majhne vrednosti - izpodbijane sodbe
Kot to določa 1. odst. 467. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Iz pritožbe tožeče stranke je razvidno, da se ta ne strinja z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa pritožbeno sodišče v skladu z omenjeno določbo 1. odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti, prav tako pa ni mogoče upoštevati novih dokazov, ki jih tožeča stranka prilaga pritožbi.
ZPP (1977) člen 154/2, 154/3, 158/1, 154/2, 154/3, 158/1.
stroški postopka - umik tožbe
Tožeča stranka lahko umakne tožbeni zahtevek tudi tedaj, ko tožena stranka tekom postopka slednjega izpolni le deloma. Ob upoštevanju določbe 1. odst. 158. člena ZPP je tožeča stranka tudi v tem primeru upravičena do povračila bodisi sorazmernega dela stroškov postopka, kot to narekuje določba 2. odst. 154. člena ZPP, ob danih pogojih iz 3. odst. istega člena pa tudi do povračila vseh stroškov, ki jih je v postopku imela. Določbi 154. in 158. člena ZPP se namreč ne izključujeta, temveč dopolnjujeta in je zato potrebno upoštevati obe pri odmeri stroškov, ki jih je ob delni izpolnitvi zahtevka ter posledičnemu umiku tožbe potrebno priznati tožeči stranki.
prejšnja in poznejša oporoka - napotitev na pravdo - veljavnost oporoke
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti na pravdo dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, da bo izpodbil veljavnost ali vsebino oporoke. Če so oporoke formalnopravno veljavne, jih je treba obravnavati enotno, kot eno izjavo poslednje volje oporočiteljice.
zavarovanje terjatve - začasna odredba - res iudicata
Obveznost sodišča, da po prejemu pravovarstvenega zahtevka preizkusi, ali je o stvari že pravnomočno odločeno, izhaja iz načela pravne varnosti. Prepoved ponovnega odločanja o isti zadevi preprečuje možnost obstoja kontradiktornih odločb. Zato je tudi v postopku zavarovanja po ZIZ na mestu smiselna uporaba določb ZPP, tudi določbe prvega odstavka 274. člena ZPP skladno s 15. členom ZIZ.
Ker sodišče prve stopnje niti v izvirnik, niti v pisni odpravek sodbe ni vneslo podatkov o času in kraju storitve kaznivih dejanj, brez teh podatkov pa je sodbeni izrek nerazumljiv ter ga ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. ZKP, zaradi česar je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe obdolženkine zagovornice izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20922
KZ člen 41, 41/2, 41/3, 41, 41/2, 41/3.
odločba o kazni - pravilna odmera kazni
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo vse obteževalne in olajševalne okoliščine za oba obtoženca, ki sta bila res že večkrat kaznovana (prvoobtoženi sedemkrat in drugoobtoženi dvakrat), vendar sta storitev kaznivih dejanj odkrito priznala in jih obžalovala, pri čemer vrednost stvari ni velika ter sta vsa dejanja izvršila pod vplivom alkohola, bosta izrečeni kazni enega leta in enega meseca zapora ter treh mesecev zapora pri obeh obtožencih dosegla namen kazenskopravnega varstva. Pritožbo državne tožilke, ki se je zavzemala za izrek višjih zapornih kazni, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
odlog izvršbe - pogoj - pritožba - vsebina pritožbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Dolžnik mora v predlogu za odlog izvršbe izkazati hkrati, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in enega od primerov iz 1. do 8. tč. prvega odst. 71. čl. ZIZ. Ker dolžnica v predlogu niti ni zatrdila, da bi ji z opravo izvršbe nastala znatnejša škoda, v pritožbi pa je to zatrdila, vendar pa ni izkazala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji, je sodišče prve stopnje pravilno njen predlog zavrnilo.
Če so izpolnjena merila iz prvega odstavka 481. člena ZPP, ki spor iz najemnega oziroma zakupnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno za sojenje v sporu okrožno sodišče.
začasna odredba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pred odločitvijo o predlogu za začasno odredbo o preživljanju zakonca mora sodišče raziskati vse tiste okoliščine, ki so pomembne za odločitev o tem, ali je izdaja predlagane odredbe potrebna, da se zakoncu omogočijo sredstva za preživetje.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker je dolžničin ugovor obrazložen, postopanje sodišča prve stopnje, ki je po prejemu upravičenega odgovora na ugovor spis poslalo v reševanje višjemu sodišču, ker je ugovor štelo kot neutemeljen, ni v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o stroških v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor
Sklep o izvršbi je z ugovorom mogoče izpodbijati le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Ker dolžnik v ugovoru takih razlogov ni navedel, je njegov ugovor neutemeljen.
sklep o izvršbi - vročitev sklepa o izvršbi dolžniku - nepravilna vročitev - bistvena kršitev določb postopka
Vročitev sklepa o izvršbi dolžniku ni bila opravljena pravilno, saj vročevalec dolžniku ni pustil pismenega obvestila o ponovni osebni vročitvi, pač pa je bila sodna pošiljka takoj vročena izvenzakonski partnerki dolžnika. Zaradi te kršitve dolžniku ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegovega ugovora, to pa pomeni bistveno kršitev določb izvršilnega postopka.
Če za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, upnik pa jo plača v naknadnem roku, vendar o tem hkrati posebej ne obvesti sodišča, ni mogoče šteti, da je upnik umaknil predlog za izvršbo.
Ker je sodišče prve stopnje spregledalo vsebino kazenski ovadbi priloženega uradnega zaznamka, po kateri naj bi oškodovanec mesec dni po storjenem kaznivem dejanju telefonično podal kazensko ovadbo na policijsko postajo, je preuranjeno zavrglo obtožni predlog državnega tožilca z utemeljitvijo, da oškodovanec ustreznega predloga za pregon sploh ni podal. Višje kot pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke in izpodbijani sklep razveljavilo.