pravica do reprodukcije - pravica do distribucije - pravica do uvoza - ničnost - začasna odredba
Če s pogodbo ni določeno drugače, se šteje, da je bil dogovorjen neizključni prenos (materialnih avtorskih pravic).
Če ni določeno, katere posamične materialne avtorske pravice ali kakšen obseg določene pravice se prenaša, se šteje, da so prenešene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistven za dosego namena pogodbe (teorija o pogodbenem namenu prenosa).
Nično je določilo, s katerim avtor prenaša na drugo osebo materialne avtorske pravice na vseh svojih prihodnjih delih (npr. na vseh delih določene kolekcije).
Ker iz izpovedbe oškodovanke, na katero se je sodišče prve stopnje, ko je izreklo obsodilno sodbo zaradi kaznivega dejanja posilstva, oprlo, izhaja, da ji je obdolženec takoj po dejanju grozil, da ne sme "pisniti", ker jo bo sicer odpeljal nekam, da ne bo več prišla domov, je podana tolikšna stopnja verjetnosti, da bi obdolženec izrečene grožnje uresničil in s tem ponovno storil kaznivo dejanje zoper oškodovanko, da je za odpravo te potrebno izreči enega od milejših ukrepov, ukrep prepovedi približevanja določeni osebi po členu 195a ZKP.
razsojena stvar - kršitev kazenskega zakona - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Če sodišče 1. stopnje zaradi napačne ugotovitve, da je o kaznivem dejanju že razsojeno s prejšnjo sodbo, izda zavrnilno sodbo, gre za kršitev kazenskega zakona v vprašanju, ali je dejanje pod obtožbo kaznivo dejanje. V pritožbenem postopku, kjer se izpodbija zavrnilna sodba, se zato ob ugotovitvi, da ne gre za že razsojeno zadevo, zavrnilna sodba spremeni v obsodilno, zoper katero je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče.
ugovor zoper obtožnico - zavrženje neposredne obtožnice - pomanjkanje dokazov
Odločitev, da ni zadosti dokazov, da bi bil obtoženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, je mogoče sprejeti le na podlagi predhodnih procesnih dejanj sodišča, torej izvedbe že določenih dokazov, kar je možno tudi pri neposredni obtožnici, vendar le v primeru, kadar so bila pred njeno vložitvijo že opravljena posamezna preiskovalna dejanja. Pri neposredni obtožnici, tudi neposredni obtožnici oškodovanca kot tožilca, je tako pri reševanju ugovora zoper obtožnico mogoče obtožbo zavreči (ne pa kazenskega postopka ustaviti, ker se le ta niti ni začel) v primeru kadar izvenobravnavni senat ob reševanju ugovora spozna, da je podan kateri od razlogov iz 1., 2. ali 3. točke 1. odst. 277. čl. Zakona o kazenskem postopku.
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko ni izločilo ovadbe, v kateri je vsebovano tudi poročilo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve o opravljeni osebni preiskavi obtožencev in o preiskavi osebnega avtomobila.
Za samovoljo gre v primeru očitno protipravnega in nezakonitega ravnanja oz. grobe kršitve predpisov, ne pa v primeru, če je nezakonita odločitev le posledica (napačne) razlage pravnih predpisov.
Tožniku ni mogoče očitati sokrivde za nastali škodni dogodek (17. čl.
ZOR), saj je ob po izvedencu ugotovljenem dejanskem stanju, toženec za kar 1,2 m prešel na levo stran vozišča, kar izvedenec šteje za izključni razlog za nastanek nesreče. Čeprav izvedenec obstoja primarnega strahu izrecno ne ugotavlja, pa je njegov dejanski obstoj predmet ugotovitve sodišča (200. čl. ZOR).
delitev nepremičnine v solastnini - vknjižba lastninske pravice na podlagi delno pravnomočnega sklepa, izdanega v razdružitvenem postopku - vknjižba zastavne pravice na podlagi 2. odst. 124. čl. ZNP
Vknjižba lastninske pravice na nepremičnini je dopustna na podlagi delno pravnomočne odločbe sodišča, izdane po določbah 119. do 127. člena ZNP, čeprav še ni pravnomočno odločeno o višini vrednosti deležev. Zastavno pravico po 2. odst. 124. čl. ZNP je mogoče vknjižiti šele potem, ko je bilo s sklepom o delitvi nepremičnine pravnomočno odločeno o višini vrednosti deleža, ki ga mora zavezanec izplačati upravičencu.
pritožba - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče izpodbijati le omejeno in sicer samo, če so bistveno kršene določbe pravdnega postopka ali če je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (3. odst. 338. člena ZPP). Zato pritožnik ne more uveljavljati pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. To pomeni, da toženec s trditvijo, da avto ni njegov in pravnim naziranjem, da to pomeni soodgovornost lastnika avtomobila, sodbe ne more izpodbiti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30059
KZ člen 41, 41/2, 325, 325/1, 41, 41/2, 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba
Obdolženec je vozil osebni avto pod močnim vplivom alkohola, zaradi česar je bil nesposoben za varno vožnjo, od te pa ni odstopil, čeprav je pred tem zaradi vinjenosti in utrujenosti že zaspal v vozilu, pot do doma pa bi lahko opravil tudi peš ali na kak drug primeren način.
trajni presežek - ukinitev poslovalnice - delovno mesto - opredelitev lokacije delovnega mesta
Za presojo zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki je bil opredeljen kot trajni višek v poslovalnici v ZRJ, ki jo je delodajalec ukinil, je bistveno, ali je bilo delovno mesto locirano v ukinjeni poslovalnici, ali pa na sedežu družbe. Ker iz tožnikove formalne razporeditvene odločbe ni razvidno, kje je bilo tožnikovo delovišče, je glede na specifiko dela voznika kamiona v prevozniškem podjetju mogoče upoštevati pri opradelitvi lokacije delovnega mesta voznika naslednje okoliščine: - mesto rednega izdajanja potnih nalogov vozniku in odrejanja voženj, - mesto parkiranja (garažiranja) vozila ob koncu delovnega tedna, - mesto javljanja začetek in zaključka voženj (posameznih ali ob začetku in zaključku delovnega tedna), - morebitni drugi opredelilni elementi.
spravni poskus - odločba o stroških kazenskega postopka
Pritožba ne pove, katero bistveno kršitev določb kazenskega postopka (po kateri točki ali odstavku 371. člena ZKP) uveljavlja, ko pa zatrjuje, da je sodišče bistveno kršilo kazenski postopek s tem, da na spravni poskus ni povabilo tudi pooblaščenca zasebnega tožilca, pa pritožba nima prav.
odgovornost staršev - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
Mld. tožnici oz. njenim staršem ni mogoče očitati, da so kakorkoli soprispevali k škodnemu dogodku in nastanku škode, saj so bili dovolj pazljivi in so deklico ustrezno nadzorovali. Deklica se je s kolesom vozila po pločniku, nekaj metrov za njo pa je hodila njena mati. Tožena stranka staršem mld. tožnice ni očitala neskrbnosti v vzgoji, ali da bi mld. tožnica dirjala s kolesom in bila objestna. Zgolj zato, ker tožena stranka ni bila skrbna in je dopustila, da je steklo izložbe segalo v zračni prostor pločnika, predvsem pa, da počenega ni nadomestila z novim, staršem ni mogoče očitati, da so precenili sposobnosti mld. tožnice ter ji dovolili vožnjo s kolesom po pločniku. Iz teh razlogov in iz dejstva, da tako počeno steklo predstavlja nevarno stvar za vsakogar, staršem in mld. tožnici ni mogoče očitati, da so soprispevali k nastanku škode.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 343/3, 352, 366, 343/3, 352, 366.
umik predloga za izvršbo - pritožba
Če je upnik, potem, ko je vložil pritožbo zoper sklep, po katerem se šteje izvršilni predlog za umaknjen, izvršilni predlog umaknil, je njegova pritožba nedovoljena, ker zanjo nima več pravnega interesa.
Soustanovitelj skupne obratovalnice ne more v pravdi uspešno uveljavljati ugovora, da je dolžan plačati le na njega odpadajoči del obveznosti iz gospodarske pogodbe.