• Najdi
  • 1
  • od 11
  • >
  • >>
  • 1.
    Sodba I Ips 386/2004
    30.12.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22565
    ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1-3.
    pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov
    Kadar sodišče ugotovi, da je odreditev pripora edini primerni ukrep za odvrnitev nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, ni potrebno posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi oziroma potek postopka ni odredilo drugih, milejših ukrepov.
  • 2.
    Sodba II Ips 219/2004
    29.12.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS08143
    ZPP člen 180, 180/1.ZOR člen 210.
    neupravičena pridobitev - trditvena podlaga tožbe - prehod premoženja - sklepčnost tožbenega zahtevka
    Za identifikacijo denarnih zahtevkov je trditvena podlaga tožbe oziroma dejanski substrat tožbe še posebej pomemben. Brez tega namreč (denarnega) zahtevka ni mogoče ločiti od morebitnih drugih (po tožbenem predlogu nominalno sicer identičnih denarnih) zahtevkov. Zato mora tožnik predvsem navesti življenjski dohodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku denarne terjatve, ki jo uveljavlja s tožbo. Kakšna je trditvena podlaga tožbe, pa mora biti jasno razvidno; s temi in kasneje v postopku podanimi navedbami je namreč opredeljena tudi dejanska podlaga, ki jo sme sodišče pri odločanju upoštevati. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna.
  • 3.
    Sodba II Ips 663/2003
    29.12.2004
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS08114
    ZOR člen 154, 154/2, 173.
    povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - služenje vojaškega roka - škoda, nastala pri rekreacijskem igranju košarke
    Rekreacijsko igranje košarke ne predstavlja nevarne dejavnosti, tudi ne, če se odvija v okviru obveznega služenja vojaškega roka. Kajti vojaška obveznost sama po sebi ni nevarna. Nevarne so lahko le posamezne dejavnosti, ki potekajo v njenem okviru.
  • 4.
    Sklep I R 128/2004
    29.12.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS08271
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov
    Okoliščina, da je bila nasprotna stranka včasih kuharica v menzi sodišča pri katerem poteka pravda, ne predstavlja razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
  • 5.
    Sodba II Ips 662/2003
    29.12.2004
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS08171
    ZOR člen 436, 438, 438/1, 438/2.
    odstop terjatve s pogodbo (cesija) - obvestitev dolžnika
    Za nastop dolžnikove zaveze proti novemu upniku je odločilo, da dolžnik ve za to, da je bila terjatev odstopljena in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, od kod to vedenje izvira.
  • 6.
    Sodba II Ips 565/2003
    29.12.2004
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS08179
    ZOR člen 200.
    povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - pripor - silobran - zmotna uporaba materialnega prava
    Okoliščini, da je bil tožnik priprt zaradi tega, ker je s strelnim orožjem eni osebi vzel življenje, drugo pa hudo telesno poškodoval in je bil v kazenskem postopku oproščen po presoji sodišča, da je dejanje storil v silobranu, sami po sebi ne predstavljata razlogov za znižanje prisojene satisfakcije za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode.
  • 7.
    Sklep II Ips 398/2004
    29.12.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS08177
    ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
    dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - v odstotkih opredeljena odškodninska odgovornost strank - vmesna sodba - zavrženje revizije
    Ni dopustna revizija tožnika proti vmesni sodbi s katero je bilo odločeno, da je toženka do 70 % odgovorna za nastanek škode, če 30 % vtoževane odškodnine ne dosega revizijske vrednosti.
  • 8.
    Sodba II Ips 215/2004
    29.12.2004
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS08118
    ZOR člen 154, 192, 192/2.
    odgovornost za škodo - zdrs snega s strehe - vmesna sodba - pojem nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
    Škodni dogodek ni nastal zaradi nevarne lastnosti strehe, saj streha sama po sebi ni nevarna. Nevarna je postala zaradi okoliščin konkretnega primera. Te okoliščine pa so v tem, da se je na strehi nahajal sneg (dan pred škodnim dogodkom je zapadlo okoli pol metra snega), da na njej ni bilo snegolovov in da tožena stranka na nevarnost zdrsa snega ni opozorila.

    Po drugi strani je k škodnemu dogodku prispeval tudi tožnik. Ne sicer zato, ker se je napotil v telovadnico (v tem ravnanju ni bilo namreč nič protipravnega), pač pa, ker je vedel, da je na strehi telovadnice veliko snega in bi moral upoštevati nevarnost zdrsa snega ter biti zato bolj pazljiv in pozoren, konec koncev pa bi lahko tudi sam opozoril pristojne v vojašnici na nevarnost.

    Primerjava obeh prispevkov k nastanku škode pokaže, da je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je treba tožniku pripisati (le) 1/5 odgovornosti za nastanek škode.
  • 9.
    Sklep II Ips 624/2004
    29.12.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS08119
    ZPP člen 423, 423/2, 425, 425/1.
    obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo - zavrženje predloga
    Petletni objektivni rok iz 2. odstavka 423. člena ZPP (v katerem je mogoče predlagati obnovo postopka) se je iztekel pred vložitvijo predloga za obnovo. Predlog za obnovo je zato prepozen in sodišče prve stopnje ga je moralo zavreči (1. odstavek 425. člena ZPP).
  • 10.
    Sklep III Ips 109/2003
    28.12.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS40744
    ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 300, 300/1, 377.ZOR člen 336, 337.ZSSuk člen 15, 15b. ZPSSJAN.UZITUL člen 22b, 22b/2-3.UZITUL-A člen 1.
    dovoljenost revizije - zavrženje revizije - terjatev v tuji valuti - sukcesija - vzajemnost terjatev - obligacijskopravno (materialnopravno) pobotanje - sporne (likvidne) terjatve - vrednost spornega predmeta pri združitvi pravd - devizne vloge - javni dolg Republike Hrvaške
    Pogoj za nastop materialnopravnega pobotanja je obstoj medsebojnih obveznosti (pogoj vzajemnosti), s tem da se vzajemnost ne razume v smislu sinalagmatične povezanosti strank v obligacijskem razmerju, da bi obe stranki morali biti hkrati upnik in dolžnik iz istega izvora obveznosti. Obe stranki morata biti hkrati upnik in dolžnik, vendar lahko iz različnega izvora obveznosti. Bistveno je, da gre za vzajemen upniško-dolžniški odnos in da sta obe stranki dolžnika.

    ZOR likvidnosti terjatve ni določal kot pogoja pobotanja. Pojem likvidnosti tudi nima povsem jasno določene vsebine. Vendar pa se je v slovenskem pravnem prostoru uveljavilo stališče prof. dr. Cigoja, ki je z izrazom nelikvidna terjatev razumel terjatev, ki je sporna ali še ni določena.
  • 11.
    Sodba I Ips 373/2004 in I Ips 377/2004
    28.12.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22561
    ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.
    pripor - ponovitvena nevarnost - domneva nedolžnosti - uporaba milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Ko sodišče presoja, ali je podana realna nevarnost, da bo obdolženec na prostosti ponovil določeno kaznivo dejanje, se lahko opre na ugotovitev sodišča (čeprav v drugem kazenskem postopku), da je utemeljen sum podan (na primer pravnomočno uvedena preiskava). Ni pa potrebno, da bi moral biti obdolženec v drugem kazenskem postopku že pravnomočno obsojen.

    Sklepanje o bodoči nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja ni v nasprotju z domnevo nedolžnosti.
  • 12.
    Sklep III R 73/2004
    28.12.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS40762
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - pristojno sodišče kot stranka v postopku
    Če mora sodišče presojati pravilnost lastnega ravnanja, je to dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
  • 13.
    Sodba I Ips 54/2003
    24.12.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22764
    ZKP člen 215, 219, 220, 371, 371/1-8.
    zaseg predmetov - disciplinski postopek - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - privilegij zoper samoobtožbo
    V primeru, ko izda preiskovalni sodnik na zahtevo policije odredbo za hišno preiskavo, ima policija nalog za opravo določenega preiskovalnega dejanja. Policija je dolžna postopati po odredbi sodišča, saj gre za fazo postopka, ko je že sodišče ocenjevalo stopnjo verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in je presodilo, da je podan utemeljen sum oziroma vsaj utemeljeni razlogi za sum.

    Odredba za hišno preiskavo že vsebuje pooblastilo (nalog) za zaseg.

    Zaseg predmetov kot samostojno preiskovalno dejanje po 220. členu ZKP bo policija opravila le, kadar bo postopala po določilih 148.

    člena ZKP (torej v fazi zbiranja podatkov o kaznivem dejanju in storilcu), po določilih 164. člena ZKP (če bi bilo nevarno odlašati in ob pogojih iz 218. člena ZKP) ter kadar izvršuje nalog sodišča (4. odstavek 220. člena ZKP).

    Strokovne ugotovitve, pridobljene v disciplinskem postopku, bi bile, kolikor bi bile potrjene z ustrezno izvedbo dokazov v kazenskem postopku, lahko dopusten dokaz v tej kazenski zadevi.
  • 14.
    Sodba II Ips 574/2004
    23.12.2004
    DRUŽINSKO PRAVO
    VS08100
    ZZZDR člen 105, 105/1. ZPP-B člen 13.ZPP člen 421. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 19.
    razmerja staršev do otrok po razpadu izvenzakonske skupnosti - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev otroka - koristi otroka kot pravni standard - stiki staršev z otrokom - skupno preživljanje počitnic
    Sodbeni izrek je jasen: stiki med sinom in očetom se izvršujejo tako, da preživita skupaj en mesec zimskih počitnic. Ne pride torej v poštev, da bi otrok preživljal počitnice v drugem okolju brez toženca. To bo potemtakem omogočeno le, če bo imel toženec možnosti za to, da bo s sinom skupaj v neprekinjenem stiku.
  • 15.
    Sklep II Ips 681/2004
    23.12.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS08365
    ZPP člen 39, 41, 41/2, 44, 44/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
    dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženeje revizije
    Tožnica vrednosti nedenarnega zahtevka v tožbi ni navedla (niti kdajkoli pozneje med pravdo, čeprav jo je sodišče k temu pozvalo ...) in zato v zvezi z odločitvijo o nedenarnem stvarnopravnem zahtevku tožnice ni možen sklep o izpolnitvi pogoja za dovoljenost revizije - namreč, da vrednost tega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT.
  • 16.
    Sodba in sklep II Ips 682/2003
    23.12.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS08450
    ZPP člen 2, 8, 41, 41/2, 244, 312, 367, 367/2, 377.ZOR člen 61, 139.
    bistvena kršitev določil pravdnega postopka - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - dokazna pravila - javna listina - prodaja premičnin - izpolnitev pogodbe - izročitev stvari - napake volje - zmota - višina kupnine - čezmerno prikrajšanje - procesna facultas alternativa
    Z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine (244. člen ZPP), sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila, ki bi narekovala, kakšna dokazna moč gre posameznemu dokazilu.

    Pravilno je tudi pojasnilo sodišča druge stopnje, da bi tožnik, če je bil v zmoti glede vsebine popisa z dne 30.12.1992, lahko zahteval le razveljavitev pogodbe (61. člen ZOR), ne more pa zahtevati izročitve predmetov, za katere je zmotno mislil, da so predmet pogodbe.

    Ker ponujeno nadomestno upravičenje v obliki plačila tolarske protivrednosti 85.125,00 DEM ni zahtevek v smislu ZPP, sodišče, ki je vezano na zahtevke strank (2. člen ZPP), o njem ni smelo soditi.

    Tožnik kot kupec ima za del neizročenih mu premičnin, ki so bile predmet prodajne pogodbe, nasproti prodajalki zahtevek za izpolnitev pogodbe (v celoti). Če pa skupna vrednost neizročenih mu premičnin in dejansko izročenih mu premičnin ne dosega zneska dogovorjene kupnine, je to brez slehernega pomena za odločitev o tem zahtevku tožnika, saj pogodba veže pogodbene stranke, pri čemer tožnik njene razveljavitve tudi iz razloga morebitnega čezmernega prikrajšanja (139. člen ZOR) nikoli ni zahteval.
  • 17.
    Sklep I R 127/2004
    23.12.2004
    IZVRŠILNO PRAVO
    VS08147
    ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 128.ZPP člen 25, 25/2.
    spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na plačo - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika
    Za izvršbo na dolžničino plačo je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kopru, ker je dolžničino stalno prebivališče na območju sodnega okraja Koper.
  • 18.
    Sodba I Ips 207/2002
    23.12.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS22637
    ZKP člen 41, 41/2, 216, 216/7, 420, 420/2.KZ člen 196, 196/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - hišna preiskava - zapisnik o hišni preiskavi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zagovornik po uradni dolžnosti - prikriti preiskovalni ukrepi - izločitev sodnika - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - kolektivno kaznivo dejanje
    Ni podana kršitev po ZKP, ker policija, ki je poskušala izzvati sledi prstnih odtisov, pa jih ni našla, teh izsledkov (čeprav negativnih) ni predložila v spis kot dokaz.

    Za presojo, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ, ni odločilno, koliko mamila heroin in kokain je bilo procentualno v posameznih paketih, pač pa, da je celotna količina vsebovala mamilo in imela psihotropne učinke.

    Kršitev pravic obrambe, ker da je bil obdolžencu postavljen zagovornik, ki ni bil kos svojemu delu, bi bilo primeroma mogoče uveljavljati z argumentiranim sklicevanjem na popolno odsotnost aktivnosti ali nezadostno aktivnost zagovornika, ki bi se kazala v opustitvi procesnih dejanj v korist obsojencu, pomanjkanju ali popolni odsotnosti komunikacije z obsojencem in podobnem, kar pa mora zahteva za varstvo zakonitosti utemeljiti.

    Pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ je izvršitveno dejanje določeno z nedovršnimi glagoli. Čeprav je kaznivo dejanje opisano na tak način, to praviloma ne izključuje kaznivosti tudi enkratne storitve, seveda pa gre v primerih serijske protipravne dejavnosti, ko je izkazana tudi subjektivna komponenta, za eno, kolektivno kaznivo dejanje.

    Obsojenec ne zatrjuje, da je sodišče z odločbo o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (v takem primeru bi bila podana kršitev po 5. točki 372. člena ZKP), pač pa, da mu sodišče kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša, ni pravilno odmerilo. Iz tega razloga (1. odstavek 374. člena ZKP)

    zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

    Ker je kot član zunajobravnavnega senata, ki je zoper obsojenca odredil pripor, sodeloval sodnik, ki je kot visok policijski uradnik izdal dovoljenje za izvajanje ukrepov po 49. členu ZPol, bi bilo mogoče s sklicevanjem na zatrjevano kršitev izpodbijati sklep o odreditvi pripora.
  • 19.
    Sodba I Ips 264/2002
    23.12.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22536
    URS člen 36, 36/3.ZKP člen 218, 218/1, 218/2, 218/3, 371, 371/1-8, 420, 420/2.
    nedovoljeni dokazi - vstop v stanovanje brez odredbe sodišča - hišna preiskava - hišna preiskava brez navzočnosti prič - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Vstop v stanovanje po 1. odstavku 218. člena ZKP ni samostojno preiskovalno dejanje, zaradi česar policisti o tem izdajo le potrdilo, če pa opravijo še hišno preiskavo, torej procesno dejanje, morajo napraviti zapisnik (2. odstavek 218. člena ZKP), hišno preiskavo pa opraviti v skladu z določbo 3. in 6. odstavka 216. člena ZKP. Tretji odstavek 218. člena ZKP sicer dopušča opravo hišne preiskave tudi brez navzočnosti prič, vendar le v primeru, če njihove navzočnosti ni mogoče takoj zagotoviti, nevarno pa bi bilo odlašati, kar pa mora biti v zapisniku posebej ugotovljeno.
  • 20.
    Sodba II Ips 551/2003
    23.12.2004
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS08210
    ZOR člen 16, 162, 162/2, 163.
    prepoved povzročanja škode - samopomoč - dovoljena samopomoč - samovoljnost
    Samopomoč je izjema od splošne prepovedi povzročanja škode. Izjeme je treba ozko razlagati. Povzročanje škode drugim zaradi uveljavitve lastne pravice je že načeloma prepovedano. Dovoljena samopomoč je predvsem obrambno dejanje, ki je nujno za odvrnitev kršitve kakšne pravice.
  • 1
  • od 11
  • >
  • >>