pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov
Kadar sodišče ugotovi, da je odreditev pripora edini primerni ukrep za odvrnitev nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, ni potrebno posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi oziroma potek postopka ni odredilo drugih, milejših ukrepov.
Za identifikacijo denarnih zahtevkov je trditvena podlaga tožbe oziroma dejanski substrat tožbe še posebej pomemben. Brez tega namreč (denarnega) zahtevka ni mogoče ločiti od morebitnih drugih (po tožbenem predlogu nominalno sicer identičnih denarnih) zahtevkov. Zato mora tožnik predvsem navesti življenjski dohodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku denarne terjatve, ki jo uveljavlja s tožbo. Kakšna je trditvena podlaga tožbe, pa mora biti jasno razvidno; s temi in kasneje v postopku podanimi navedbami je namreč opredeljena tudi dejanska podlaga, ki jo sme sodišče pri odločanju upoštevati. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - služenje vojaškega roka - škoda, nastala pri rekreacijskem igranju košarke
Rekreacijsko igranje košarke ne predstavlja nevarne dejavnosti, tudi ne, če se odvija v okviru obveznega služenja vojaškega roka. Kajti vojaška obveznost sama po sebi ni nevarna. Nevarne so lahko le posamezne dejavnosti, ki potekajo v njenem okviru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov
Okoliščina, da je bila nasprotna stranka včasih kuharica v menzi sodišča pri katerem poteka pravda, ne predstavlja razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - obvestitev dolžnika
Za nastop dolžnikove zaveze proti novemu upniku je odločilo, da dolžnik ve za to, da je bila terjatev odstopljena in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, od kod to vedenje izvira.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - pripor - silobran - zmotna uporaba materialnega prava
Okoliščini, da je bil tožnik priprt zaradi tega, ker je s strelnim orožjem eni osebi vzel življenje, drugo pa hudo telesno poškodoval in je bil v kazenskem postopku oproščen po presoji sodišča, da je dejanje storil v silobranu, sami po sebi ne predstavljata razlogov za znižanje prisojene satisfakcije za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - v odstotkih opredeljena odškodninska odgovornost strank - vmesna sodba - zavrženje revizije
Ni dopustna revizija tožnika proti vmesni sodbi s katero je bilo odločeno, da je toženka do 70 % odgovorna za nastanek škode, če 30 % vtoževane odškodnine ne dosega revizijske vrednosti.
odgovornost za škodo - zdrs snega s strehe - vmesna sodba - pojem nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Škodni dogodek ni nastal zaradi nevarne lastnosti strehe, saj streha sama po sebi ni nevarna. Nevarna je postala zaradi okoliščin konkretnega primera. Te okoliščine pa so v tem, da se je na strehi nahajal sneg (dan pred škodnim dogodkom je zapadlo okoli pol metra snega), da na njej ni bilo snegolovov in da tožena stranka na nevarnost zdrsa snega ni opozorila.
Po drugi strani je k škodnemu dogodku prispeval tudi tožnik. Ne sicer zato, ker se je napotil v telovadnico (v tem ravnanju ni bilo namreč nič protipravnega), pač pa, ker je vedel, da je na strehi telovadnice veliko snega in bi moral upoštevati nevarnost zdrsa snega ter biti zato bolj pazljiv in pozoren, konec koncev pa bi lahko tudi sam opozoril pristojne v vojašnici na nevarnost.
Primerjava obeh prispevkov k nastanku škode pokaže, da je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je treba tožniku pripisati (le) 1/5 odgovornosti za nastanek škode.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo - zavrženje predloga
Petletni objektivni rok iz 2. odstavka 423. člena ZPP (v katerem je mogoče predlagati obnovo postopka) se je iztekel pred vložitvijo predloga za obnovo. Predlog za obnovo je zato prepozen in sodišče prve stopnje ga je moralo zavreči (1. odstavek 425. člena ZPP).
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 300, 300/1, 377.ZOR člen 336, 337.ZSSuk člen 15, 15b. ZPSSJAN.UZITUL člen 22b, 22b/2-3.UZITUL-A člen 1.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - terjatev v tuji valuti - sukcesija - vzajemnost terjatev - obligacijskopravno (materialnopravno) pobotanje - sporne (likvidne) terjatve - vrednost spornega predmeta pri združitvi pravd - devizne vloge - javni dolg Republike Hrvaške
Pogoj za nastop materialnopravnega pobotanja je obstoj medsebojnih obveznosti (pogoj vzajemnosti), s tem da se vzajemnost ne razume v smislu sinalagmatične povezanosti strank v obligacijskem razmerju, da bi obe stranki morali biti hkrati upnik in dolžnik iz istega izvora obveznosti. Obe stranki morata biti hkrati upnik in dolžnik, vendar lahko iz različnega izvora obveznosti. Bistveno je, da gre za vzajemen upniško-dolžniški odnos in da sta obe stranki dolžnika.
ZOR likvidnosti terjatve ni določal kot pogoja pobotanja. Pojem likvidnosti tudi nima povsem jasno določene vsebine. Vendar pa se je v slovenskem pravnem prostoru uveljavilo stališče prof. dr. Cigoja, ki je z izrazom nelikvidna terjatev razumel terjatev, ki je sporna ali še ni določena.
pripor - ponovitvena nevarnost - domneva nedolžnosti - uporaba milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko sodišče presoja, ali je podana realna nevarnost, da bo obdolženec na prostosti ponovil določeno kaznivo dejanje, se lahko opre na ugotovitev sodišča (čeprav v drugem kazenskem postopku), da je utemeljen sum podan (na primer pravnomočno uvedena preiskava). Ni pa potrebno, da bi moral biti obdolženec v drugem kazenskem postopku že pravnomočno obsojen.
Sklepanje o bodoči nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja ni v nasprotju z domnevo nedolžnosti.
V primeru, ko izda preiskovalni sodnik na zahtevo policije odredbo za hišno preiskavo, ima policija nalog za opravo določenega preiskovalnega dejanja. Policija je dolžna postopati po odredbi sodišča, saj gre za fazo postopka, ko je že sodišče ocenjevalo stopnjo verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in je presodilo, da je podan utemeljen sum oziroma vsaj utemeljeni razlogi za sum.
Odredba za hišno preiskavo že vsebuje pooblastilo (nalog) za zaseg.
Zaseg predmetov kot samostojno preiskovalno dejanje po 220. členu ZKP bo policija opravila le, kadar bo postopala po določilih 148.
člena ZKP (torej v fazi zbiranja podatkov o kaznivem dejanju in storilcu), po določilih 164. člena ZKP (če bi bilo nevarno odlašati in ob pogojih iz 218. člena ZKP) ter kadar izvršuje nalog sodišča (4. odstavek 220. člena ZKP).
Strokovne ugotovitve, pridobljene v disciplinskem postopku, bi bile, kolikor bi bile potrjene z ustrezno izvedbo dokazov v kazenskem postopku, lahko dopusten dokaz v tej kazenski zadevi.
ZZZDR člen 105, 105/1. ZPP-B člen 13.ZPP člen 421. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 19.
razmerja staršev do otrok po razpadu izvenzakonske skupnosti - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev otroka - koristi otroka kot pravni standard - stiki staršev z otrokom - skupno preživljanje počitnic
Sodbeni izrek je jasen: stiki med sinom in očetom se izvršujejo tako, da preživita skupaj en mesec zimskih počitnic. Ne pride torej v poštev, da bi otrok preživljal počitnice v drugem okolju brez toženca. To bo potemtakem omogočeno le, če bo imel toženec možnosti za to, da bo s sinom skupaj v neprekinjenem stiku.
Tožnica vrednosti nedenarnega zahtevka v tožbi ni navedla (niti kdajkoli pozneje med pravdo, čeprav jo je sodišče k temu pozvalo ...) in zato v zvezi z odločitvijo o nedenarnem stvarnopravnem zahtevku tožnice ni možen sklep o izpolnitvi pogoja za dovoljenost revizije - namreč, da vrednost tega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT.
Z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine (244. člen ZPP), sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila, ki bi narekovala, kakšna dokazna moč gre posameznemu dokazilu.
Pravilno je tudi pojasnilo sodišča druge stopnje, da bi tožnik, če je bil v zmoti glede vsebine popisa z dne 30.12.1992, lahko zahteval le razveljavitev pogodbe (61. člen ZOR), ne more pa zahtevati izročitve predmetov, za katere je zmotno mislil, da so predmet pogodbe.
Ker ponujeno nadomestno upravičenje v obliki plačila tolarske protivrednosti 85.125,00 DEM ni zahtevek v smislu ZPP, sodišče, ki je vezano na zahtevke strank (2. člen ZPP), o njem ni smelo soditi.
Tožnik kot kupec ima za del neizročenih mu premičnin, ki so bile predmet prodajne pogodbe, nasproti prodajalki zahtevek za izpolnitev pogodbe (v celoti). Če pa skupna vrednost neizročenih mu premičnin in dejansko izročenih mu premičnin ne dosega zneska dogovorjene kupnine, je to brez slehernega pomena za odločitev o tem zahtevku tožnika, saj pogodba veže pogodbene stranke, pri čemer tožnik njene razveljavitve tudi iz razloga morebitnega čezmernega prikrajšanja (139. člen ZOR) nikoli ni zahteval.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22637
ZKP člen 41, 41/2, 216, 216/7, 420, 420/2.KZ člen 196, 196/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - hišna preiskava - zapisnik o hišni preiskavi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zagovornik po uradni dolžnosti - prikriti preiskovalni ukrepi - izločitev sodnika - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - kolektivno kaznivo dejanje
Ni podana kršitev po ZKP, ker policija, ki je poskušala izzvati sledi prstnih odtisov, pa jih ni našla, teh izsledkov (čeprav negativnih) ni predložila v spis kot dokaz.
Za presojo, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ, ni odločilno, koliko mamila heroin in kokain je bilo procentualno v posameznih paketih, pač pa, da je celotna količina vsebovala mamilo in imela psihotropne učinke.
Kršitev pravic obrambe, ker da je bil obdolžencu postavljen zagovornik, ki ni bil kos svojemu delu, bi bilo primeroma mogoče uveljavljati z argumentiranim sklicevanjem na popolno odsotnost aktivnosti ali nezadostno aktivnost zagovornika, ki bi se kazala v opustitvi procesnih dejanj v korist obsojencu, pomanjkanju ali popolni odsotnosti komunikacije z obsojencem in podobnem, kar pa mora zahteva za varstvo zakonitosti utemeljiti.
Pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ je izvršitveno dejanje določeno z nedovršnimi glagoli. Čeprav je kaznivo dejanje opisano na tak način, to praviloma ne izključuje kaznivosti tudi enkratne storitve, seveda pa gre v primerih serijske protipravne dejavnosti, ko je izkazana tudi subjektivna komponenta, za eno, kolektivno kaznivo dejanje.
Obsojenec ne zatrjuje, da je sodišče z odločbo o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (v takem primeru bi bila podana kršitev po 5. točki 372. člena ZKP), pač pa, da mu sodišče kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša, ni pravilno odmerilo. Iz tega razloga (1. odstavek 374. člena ZKP)
zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Ker je kot član zunajobravnavnega senata, ki je zoper obsojenca odredil pripor, sodeloval sodnik, ki je kot visok policijski uradnik izdal dovoljenje za izvajanje ukrepov po 49. členu ZPol, bi bilo mogoče s sklicevanjem na zatrjevano kršitev izpodbijati sklep o odreditvi pripora.
URS člen 36, 36/3.ZKP člen 218, 218/1, 218/2, 218/3, 371, 371/1-8, 420, 420/2.
nedovoljeni dokazi - vstop v stanovanje brez odredbe sodišča - hišna preiskava - hišna preiskava brez navzočnosti prič - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vstop v stanovanje po 1. odstavku 218. člena ZKP ni samostojno preiskovalno dejanje, zaradi česar policisti o tem izdajo le potrdilo, če pa opravijo še hišno preiskavo, torej procesno dejanje, morajo napraviti zapisnik (2. odstavek 218. člena ZKP), hišno preiskavo pa opraviti v skladu z določbo 3. in 6. odstavka 216. člena ZKP. Tretji odstavek 218. člena ZKP sicer dopušča opravo hišne preiskave tudi brez navzočnosti prič, vendar le v primeru, če njihove navzočnosti ni mogoče takoj zagotoviti, nevarno pa bi bilo odlašati, kar pa mora biti v zapisniku posebej ugotovljeno.
Samopomoč je izjema od splošne prepovedi povzročanja škode. Izjeme je treba ozko razlagati. Povzročanje škode drugim zaradi uveljavitve lastne pravice je že načeloma prepovedano. Dovoljena samopomoč je predvsem obrambno dejanje, ki je nujno za odvrnitev kršitve kakšne pravice.