ZOR člen 623, 623/2. ZPP (1977) člen 424, 424/2, 429, 429/1.
pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila in izplačilo
Toženec vidi kršitev določb pravdnega postopka v tem, da je sodišče sprejelo obračun izvedenca za opravljene delovne ure po 16 DEM za uro in ne 10 DEM za uro, kot sta se okvirno pravdni stranki dogovorili. Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo svojo odločitev na določilu 2. odst. 623. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Če namreč plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu. Sodišče je izhajalo iz izjav obeh pravdnih strank, naj izvedenec oceni opravljeno delo. Še posebej je smelo sodišče tako določiti ceno opravljenih delovnih ur potem, ko je toženec izrecno izjavil, da ne ugovarja več višini tožbenega zahtevka.
povzročitev škode - obseg povrnitve škode - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - negmotna škoda - denarna odškodnina - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine - pravična odškodnina - individualizacija škode
Tožeča stranka je sama priznala 25% odgovornosti oškodovanca, kar pa ne ustreza dejanskim ugotovitvam sodišč. Kot je poudarilo že sodišče druge stopnje, sta oba udeleženca kršila cestnoprometne predpise in sta enakomerna deleža sokrivde pravična in pravilna. Očitek, da bi voznik kombija moral pred ovinkom dati opozorilni znak s hupo, predstavlja nedovoljeno širitev trditvene podlage v revizijskem postopku in kot tak ni upošteven.
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo tudi določili 200. in 201. člena ZOR o odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine in ob tem upoštevalo predvsem okoliščino, da gre za otroka, sina oz. brata. Posebej je sodišče poudarilo, da gre za intenzivno trpljenje tožnikov, ki je očitno kljub časovni odmaknjenosti dogodka.
ZPP (1977) člen 117, 138, 138/1, 277, 277/2, 365, 365/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - odgovor na tožbo - pismena izdelava sodbe - instrukcijski rok - pritožba - meje preizkusa sodbe prve stopnje
Iz teh ugotovitev pa izhaja, da drugotoženec ni zamudil (oz. izostal iz) naroka iz takega razloga, da bi opravičeval vrnitev v prejšnje stanje. Sodišči sta pri tej ugotovitvi izhajali iz predloženega zdravniškega potrdila in sta ga tudi pravilno ocenili. Nobena kršitev določb pravdnega postopka ni, če je prvostopenjsko sodišče zapisalo, da je imel drugotoženec "le vročino" namesto "visoko vročino".
Pravilno je ocenilo, da vročina ni bila takšna, da drugotoženec zaradi nje ni mogel storiti ničesar, da bi svoj izostanek opravičil. To nenazadnje izhaja iz navedb pooblaščenca tožene stranke, da je drugotoženec telefoniral na sodišče, vendar ga niso prevezali k sodniku in zato ni mogel svojega izostanka opravičiti. Če je lahko telefoniral na sodišče, bi lahko tam pustil sporočilo, zahteval zapis uradnega zaznamka ali pa telefoniral odvetniku in ga pooblastil za pristop na narok, ki bi ga lahko pisno kasneje odobril. Vsekakor pa bi lahko preprečil izdajo sodbe zaradi izostanka s tem, da bi vložil odgovor na tožbo, k čemur ga je med drugim sodišče prve stopnje pozvalo (odredba na listni št. 5 spisa). V odgovoru na tožbo bi lahko navedel vse procesne in vsebinske ugovore proti tožbi in tožbenemu zahtevku (2. odst. 277. čl. ZPP).
privatizacija stanovanj - pravica do začasne uporabe stanovanja - službeno stanovanje
Prebivanje v stavbi, s katero je povezana službena dolžnost, je sicer eden od elementov za opredelitev službenega stanovanja, ni pa edini. Pravilno razumevanje določbe prvega odstavka 40. člena ZSR ne omogoča tako ozke interpretacije. Posledica pravilne, širše, opredelitve pravnega instituta službenega stanovanja je razlaga, po kateri glede na okoliščine primera ni vedno nujno, da se stanovanje nahaja ravno v stavbi, v kateri se služba opravlja, nahaja pa se v gradbenem kompleksu v bližini delovnega mesta.
carinjenje blaga - carinska deklaracija - vsebina in oblika deklaracije - vplačilo varščine - bančna garancija
Če carinski organ ni v smislu 93. čl. CZ od špediterja vnaprej zahteval položitve varščine oz. bančne garancije, to špediterja kot carinskega zavezanca ne odvezuje plačila carine, saj je to že iz naslova carinskega zavezanca dolžan plačati že po samem CZ.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - nujne potrebe delovnega procesa
Delavec je glede na določbo drugega odstavka 17. člena ZTPDR lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, če sta izpolnjena dva pogoja to je nujne potrebe delovnega procesa in poteka organizacije dela. Katere so tiste potrebe, ki so narekovale razporeditev delavca na drugo delovno mesto, mora biti opredeljeno in konkretizirano v razporeditvenem aktu. Ta mora obvezno obsegati med drugimi sestavinami tudi obrazložitev (103. člen ZDR, 14. člen ZDSS, 338. člen ZPP).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih
Ugotavljanje presežnih delavcev oziroma določanje delavcev, ki jim preneha delovno razmerje, v okviru majhnih organizacijskih skupin, ni v skladu z zakonom oziroma kolektivno pogodbo. Ugotavljanje presežnih delavcev po organizacijskih enotah pride v poštev pri dislociranih enotah, med katerimi ni možno medsebojno razporejati delavcev.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odločba - pravni pouk - odškodninska odgovornost
Delodajalec, ki delavcu ni izdal odločbe o prenehanju delovnega razmerja s pravnim poukom v skladu s 102. a čl. ZDR, in je delavec zaradi tega zamudil rok za uveljavljanje pravic med brezposelnostjo, je delavcu odgovoren za škodo, ki jo je zaradi tega utrpel - za nadomestilo med brezposelnostjo.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Na nejavni seji senata lahko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi samo na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v prvostopenjskem postopku in na katera se opira sodba sodišča prve stopnje tako, da sprejme dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje ali pa ga spremeni na način kot je predpisan v 1., 3. in 4. točki 373. člena ZPP.
Kolektivna pogodba o pravicah in odgovornostih delavcev, zaposlenih v podjetju Luka Koper p.o., Koper člen 42.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, zakaj ni bilo pogojev za pogojno odložitev disciplinskega ukrepa, kot to predvideva 42. člen kolektivne pogodbe. Pri uporabi te določbe je treba upoštevati dejanske okliščine, ki so odvisne od ugotovljenega dejanskega stanja, teh okoliščin v revizijskem postopku ni možno dopolnjevati (tretji odstavek 385. člena ZPP). Zato ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi revizijsko sodišče nima pomislekov v zvezi s pravilno uporabo tega instituta.
začasna uporaba stanovanja - imetnik pravice do stalne uporabe stanovanja
Toženec na podlagi pogodbe, s katero mu je bilo v smislu določil 39. in 40. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih dano predmetno stanovanje v začasno uporabo, na njem ni mogel pridobiti stanovanjske pravice. Stanovanjsko zaščito po Zakonu o stanovanjskih razmerjih pa bi mu zagotavljal samo položaj imetnika pravice do stalne uporabe.
Že zakon torej omogoča, da je tudi nezgodno zavarovanje lahko sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, kar pomeni, da bi se v takem primeru zavarovalnina vštevala v odškodnino. Vendar je treba v takem primeru upoštevati, da mora biti namen zavarovanja razviden iz zavarovalne police.
plače in drugi prejemki - plača namestnika direktorja
Vodji sektorja, ki ga je delavski svet določil za namestnika direktorju v njegovi odsotnosti, ne pripada plača namestnika direktorja, ker ni za to funkcijo oziroma delovno mesto sklenil delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - zmanjšan obseg dela pri zasebnem delodajalcu
Ker je tožena stranka odpovedala delovno razmerje tožnici zaradi zmanjšanja obsega dela, je pravilna presoja, da je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje. Po noveli Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 5/91) je bil ta zakoniti razlog iz 1. alinee prvega odstavka 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90) črtan. To pomeni, da je z osnovnim Zakonom o delovnih razmerjih določen poseben način prenehanja delovnega razmerja delavcu, zaposlenem pri zasebnem delodajalcu, z uveljavitvijo njegovih sprememb in dopolnitev, to je s 16.2.1991, prenehal veljati. Odpoved tožene stranke, za katero ni obstajal zakoniti razlog, je pravno neučinkovita.
URS člen 15, 15/3, 39, 39/1, 40. ZJG člen 2, 9, 9/1, 16, 16/2, 33. ZPP (1977) člen 71, 71-6, 73, 73/3.
javna glasila - svoboda izražanja - pravica do popravka in odgovora na obvestilo - tožba za objavo odgovora - pasivna legitimacija - prizadetost pravice ali interesa
Način izvrševanja ustavnih pravic do popravka in/ali odgovora je določen v ZJG. Zato neutemeljena neobjava odgovora ali popravka lahko pomeni le kršitev določb ZGJ (in tudi ustavne pravice iz 40. člena Ustave RS), ne pa tudi kršitve splošne ustavne pravice do svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS.
gospodarjenje s stanovanji v družbeni lasti - stanovanjska skupnost - odškodninska odgovornost stanovanjske skupnosti - pravno nasledstvo stanovanjskih skupnosti
Po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu so bile odgovorne za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti skupnosti stanovalcev in stanovanjske skupnosti (39. in 72. čl. Zakona o stanovanjskem gospodarstvu). V tej zadevi je ugotovljeno, da je bila skrb za vzdrževanje in varnost dvigal v celoti prenešena na stanovanjsko skupnost. Ta je tudi razpolagala z denarnimi sredstvi v ta namen. Ugotovljeno je, da je pravna prednica tožene stranke sklenila pogodbo za vzdrževanje dvigal s specializirano organizacijo. Odgovornost za škodo je zavarovala v lastnem imenu in tudi poskrbela, da je bila tožniku izplačana zavarovalna vsota kot akontacija na račun odškodnine za škodo, na katero se nanaša ta pravda. Pri takem stanju stvari je podana odškodninska odgovornost tedanje SSS.