Tožena banka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti pri sklepanju dolgoročne stanovanjske kreditne pogodbe v CHF. To je v povezavi z dejstvom, da je neustrezno predstavljeno tveganje bremenilo zgolj kreditojemalca, v trenutku sklenitve pogodbe ustvarilo znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih strank. Kreditojemalec je tako prevzel neomejeno valutno tveganje, ne da bi o tem - zaradi toženkine opustitve dolžnega ravnanja - sprejel informirano odločitev. Zaradi tega je pogodbeni pogoj v nasprotju z vestnostjo in poštenjem in zato ničen. Samo delna ničnost pogodbe, za kakršno si prizadeva banka, ni mogoča: kaj takega bi v resnici pomenilo spremembo pogodbe, zraven tega taka rešitev ne bi imela v evropskem potrošniškem pravu čvrsto zasidranega odvračilnega učinka.
Neutemeljena je pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje zaustaviti izvršilna dejanja. Postopek za izdajo izpraznitvenega naloga je pravdni postopek, pravdno sodišče pa nima pooblastil, da bi zaustavilo opravo neposrednih izvršilnih dejanj. O odlogu izvršbe je namreč dopustno odločati zgolj v izvršilnem postopku (71. člen ZIZ). Zato je sodišče prve stopnje predlog tožencev za zaustavitev izvršilnih dejanj, ki je bil podan v pravdnem postopku, pravilno zavrnilo.
Tudi sedaj veljavna izrecna določba 79. člena DZ, ki je v veljavi od 15. 4. 2017, splošne ureditve iz 48. člena SPZ v ničemer ne spreminja, ampak jo le dopolnjuje. Po SPZ je za primer skupnih gradenj na nepremičninah, ki so last le enega zakonca (zunajzakonskega partnerja), kot primarna pravna posledica, ki naj premoženjsko izravna položaj, predviden obligacijski zahtevek. Stvarnopravne posledice pa so izjema, pridržana za položaje, ko obstaja izrecen dogovor (drugi odstavek 48. člena SPZ).
Oporoka je bila predložena po izdaji sklepa o dedovanju, a pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Tožena banka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti pri sklepanju dolgoročne stanovanjske kreditne pogodbe z valutno klavzulo v CHF. Ker kondikcijski zahtevek kreditojemalcev za vračilo zneska, ki presega prejeti kredit, ni zastaral (vsaj v celoti ne), imata pravni interes za uveljavljanje ničnostne tožbe.
Pri ugotavljanju upravičenega interesa oziroma močnejšega interesa (v primeru nasprotujočih si interesov več solastnikov) upošteva sodišče tako okoliščine, ki se nanašajo na udeležence postopka, kot tudi okoliščine, ki se nanašajo na predmet delitve. Poleg velikosti deležev posameznih solastnikov, pretekle rabe oziroma lastnih potreb solastnikov, sodišče upošteva tudi bližino parcel do doma posameznega udeleženca oziroma medsebojno bližino parcel in njihovo zaokroženost, itd. Vse navedene kriterije mora sodišče presojati celovito in enakovredno.