določitev preživnine za mladoletnega otroka - varstvo koristi otroka - prihodki in odhodki - preživninska zmožnost staršev - življenjski slog - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema - trditveno in dokazno breme - prekluzija v pritožbenem postopku
Sodišče prve stopnje je obširno in natančno obrazložilo, kakšni so prihodki toženke in kakšne potrebe otroka, obrazložilo pa je tudi, da odmera preživnine ni matematični izračun, temveč ocena oziroma vrednotenje, saj je treba upoštevati, da različni stroški v krajšem in še posebej daljšem obdobju tudi variirajo.
Sodišče prve stopnje se je (pravilno) pri ugotavljanju tožnikovih preživninskih zmožnosti oprlo tudi na njegov življenjski slog, ki posredno kaže, da so njegove dohodkovne zmožnosti boljše, kot skuša prikazati pritožba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00081651
ZIZ člen 272, 272/2, 272/3. URS člen 22. ZPP člen 7, 212.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - razpravno načelo - ugovor zoper začasno odredbo - pojasnilna dolžnost banke - opredelitev do navedb stranke - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - razvoj sodne prakse - novejša sodna praksa SEU
Na podlagi ugovornih navedb ni mogoče zaključiti, da je dal bančni referent toženke tožnici zgolj posplošeno in preohlapno pojasnilo glede valutnega tveganja. V ugovoru zatrjevana pojasnila so povsem konkretna in kažejo diametralno nasproten potek informiranja toženke o prevzetih tveganjih, kot ga je zatrjevala tožnica. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo podrobneje opredeliti do teh toženkinih navedb, zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, pa bi lahko podalo šele po izvedbi predlaganih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00081645
ZPP člen 182, 182/3.
eventualna kumulacija zahtevkov - vmesni ugotovitveni zahtevek - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spora - sklep o stroških postopka
V predmetnem zahtevku gre za eventualno kumulacijo zahtevkov, saj je tožnica vložila primarni zahtevek in z njim zahtevala vračilo plačanega zneska in vmesni ugotovitveni zahtevek ter izbris hipoteke. Nadalje je postavila podrejeni zahtevek za razveljavitev kreditne pogodbe in izbris hipoteke. Slednjega je tekom postopka umaknila. Tožnica je tako zoper toženko uveljavljala več zahtevkov z različno podlago zoper istega toženca. Bistveno v predmetnem postopku je, da se vrednost spornega predmeta določi za vsak zahtevek.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - ni dedičev - prehod premoženja na Republiko Slovenijo
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v izrek izpodbijanega sklepa ne spadajo določbe Zakona o dedovanju, na podlagi katerih je sodišče odločalo o izročitvi premoženja Republiki Sloveniji. Slednje namreč spada v obrazložitev sklepa.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni zakonske podlage, ki bi v okviru 128. in 129. člena ZD Republiki Sloveniji omogočala omejitev dedovanja zgolj na določene pravice oz. stvari. Zato je sodišče prve stopnje pravilno premoženje izročilo Republiki Sloveniji na podlagi 9. in 128. člena ZD.
solastnina - delitev solastnine - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - skupno premoženje - solastno premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - vezanost na napotitveni sklep
Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da so nepremičnine vpisane kot solastno premoženje udeležencev, na katerem imata vsak 1/2 solastni delež, je zato pravica predlagatelja, ki temu oporeka in trdi, da ne gre za solastno temveč za skupno premoženje udeležencev, manj verjetna.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb - vmesni procesni sklep - kataster - geodet
Do same vsebine zadeve oziroma do materialnopravne pravilnosti parcelacije se prvostopenjskemu sodišču (še) ni bilo treba opredeljevati, saj to za sprejem izpodbijane odločitve - da je elaborat geodetske storitve sodnega izvedenca geodetske stroke primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin, ni bilo pravno pomembno.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00081921
ZVEtL-1 člen 3, 12, 12/3, 13, 13/6, 42, 42/2, 43. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 35, 37.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupna pripadajoča zemljišča k stavbam - obseg pripadajočega zemljišča - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - parcelacija zemljišč - sklep procesnega vodstva - udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - vsebina pritožbe - pravica do izjave
Presoja sodišča prve stopnje, ki ji materialnopravni okvir daje določba šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, je bila pravilno omejena na eno (edino) relevantno vprašanje: ali je izdelani elaborat parcelacije primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Gre za presojo skladnosti elaborata z navodili sodišča in stanjem v naravi ter njegove skladnosti s tehničnimi pravili.
Sodišče prve stopnje bo skladno z merili iz 43. člena ZVEtL-1 o obsegu pripadajočega zemljišča in o tem, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, ter o lastništvu, odločalo v končnem sklepu o ugotovitvi pripadajočega zemljišča.
ZPND člen 3, 3/5, 22a, 22a/8, 22b, 22b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
postopek po ZPND - rok za podajo predloga - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približanja kraju ali določeni osebi - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - verjetno izkazano nasilje - ocena ogroženosti - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - kršitev načela ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - razlogi o neodločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - načelo hitrosti postopka - nujnost postopka - dogovor o začasnem izvajanju stikov - stroški postopka - načelo prostega preudarka
S strani policije izrečen ukrep prepovedi približevanja, ki ga je podaljšalo še sodišče, sodišču ne preprečuje, da izreče ukrepe za preprečitev nasilja v družini še po ZPND.
Izvedenec v postopku po ZPND res ni nedopusten, vendar mora biti sodišče pri odločanju za izvedbo takšnega dokaza posebej pazljivo in skrbno, da ne bi šel, če res ni nujen, po nepotrebnem na račun hitrosti in nujnosti postopka, ki že po naravi stvari ne sme biti daljši, kot je možno trajanje izrečenega ukrepa.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 157, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 221.
odločitev o stroških postopka - pripoznava zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - potrebnost vložitve tožbe - ukinitev služnosti - zahtevek za ukinitev služnosti - prenehanje služnosti - nova pot - pravica do izjave - možnost izjave v postopku
Pritožnika sta predlogu tožnika nasprotovala, vložitev tožbe je bila potrebna. Če bi pritožnika ravnala ustrezno z zahtevami tožnika, bi skladno z 221. členom SPZ služnost lahko prenehala na podlagi pravnega posla med lastnikoma gospodujoče in služeče nepremičnine in z izbrisom iz zemljiške knjige, vložitev predmetne tožbe pa ne bi bila potrebna.
ukrepi za varstvo koristi otroka - varstvo koristi otroka - odvzem otroka staršem - namestitev v rejništvo - namestitev otroka v krizni center - začasna odredba - ogroženost otroka - nujnost ukrepa - res iudicata - pravnomočnost
Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve postopka iz 8. člena ZPP, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka in posledično nasprotni udeleženki ni bila kršena pravica do izjave. Nasprotna udeleženca nista vložila pravnega sredstva zoper sklep, s katerim so jima bili otroci začasno odvzeti, zato se bodo dokazi, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka v ugovoru zoper sklep, s katerim je bil otrok iz A. nameščen v rejništvo, izvedli v nadaljevanju postopka. Iz teh razlogov tudi ni moč sprejeti pritožbene teze, da je bilo z začasnim odvzemov otrok kršeno načelo najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ in da je sodišče prve stopnje ta ukrep izdalo na podlagi "razrahljanih pravil in nižjega dokaznega standarda". Večletno spremljanje družinske problematike nasprotnih udeležencev s strani CSD in njihova poročila potrjuje prav nasprotno in sicer, da sodišče prve stopnje omejitev iz 156. člena DZ ni moglo upoštevati zgolj zaradi varovanja koristi otrok.
Sodišče prve stopnje je izpolnilo zakonske predpostavke iz 160. člena DZ, ki določa, da mora sodišče tudi po uradni dolžnosti odločiti o prenehanju ukrepa oziroma izreči drug ukrep, s tem, ko se je glede na navedbe nasprotne udeleženke iz ugovora zoper sklep z dne 24. 4. 2024, v izpodbijanem sklepu opredelilo do zatrjevanih spremenjenih okoliščin in pri tem glede na okoliščine konkretnega primera pravilno upoštevalo zgolj dokaze, ki so bili izvedeni do izdaje izpodbijanega sklepa.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00081644
ZPSVIKOB-1 člen 3, 3/1, 3/3. URS člen 22.
podrejene obveznice - sklep o nepristojnosti - posebna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - Banka Slovenije - sprememba zakonodaje - pravica do izjave - načelo ekonomičnosti postopka
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženje prosilca - skupno premoženje - odlog plačila sodne takse - materialni položaj - občutno zmanjšanje sredstev - družinski člani
Drži pritožbena navedba, da nepremičnega premoženja ni mogoče hitro (kratkotrajno) unovčiti (tj. v roku, določenem za plačilo sodne takse). Neutemeljeno je zato pričakovanje, izraženo v izpodbijanem sklepu, da bo tožnica, ki razpolaga z nizkimi dohodki (približno 410 EUR na družinskega člana) zmogla obročno plačilo dolžne sodne takse brez škode za lastno preživljanje in preživljanje svojih otrok. V okoliščinah konkretnega primera je odlog plačila sodne takse primernejši institut. V primeru odloga plačila sodne takse taksni zavezanec ni razbremenjen obveznosti, izpolnitev obveznosti je zgolj odložena v prihodnost. Tožnica bo lahko v času odloženega plačila unovčila svoje premoženje zaradi plačila sodne takse (bodisi s prodajo bodisi oddajo v najem).
ZPP člen 70, 70-6, 254, 254/3. ZNP-1 člen 68, 68/1.
nepravdni postopek - odločanje o več pritožbah hkrati - odvzem poslovne sposobnosti - začasni skrbnik - postavitev začasnega skrbnika - postopek za prenehanje skrbništva - zavrnitev predloga - izvedensko mnenje - odmera izvedenine - postavitev drugega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - arbitrarnost odločanja - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - dvom v nepristranskost sojenja - kršitev človekovih pravic - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - zavrnitev zahteve za izločitev - brezplačna pravna pomoč - celovita dokazna ocena
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da se pred potekom enega leta ne more (ponovno) predlagati prenehanje skrbništva. Iz ugotovitev celotnega postopka nedvomno izhaja, da (prej) ni mogoče pričakovati ozdravitve ali znatnega izboljšanja psihofizičnega stanja pritožnika (prvi odstavek 68. člena ZNP-1). Zavzemanje pritožbe, da je rok predolg, ker je od izvedenskega mnenja preteklo že več kot leto in pol, ni utemeljeno, saj je postopek zanesljivo pokazal, da funkcioniranje pritožnika na področju, zaradi katerega je postavljen pod skrbništvo, ostaja nespremenjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00080964
ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 5, 6, 27, 48.
izključna krajevna pristojnost - odškodninska odgovornost bank - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetnik podrejenih obveznic - nov zakon
Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožnikoma se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.
DZ člen 151, 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 42, 108.
začasna odredba - izvrševanje starševskih pravic - prepis na drugo šolo - nadomestitev soglasja starša
Sodišče prve stopnje morja ne glede na kraj otrokovega šolanja, o čemer je odločilo z izpodbijano začasno odredbo, urediti še vprašanje izvajanja stikov z enim oziroma obema staršema, pri čemer pa morata prvenstveno prav starša izkazati ustrezen napor za njihovo vzpostavitev in nemoteno izvajanje.
Olajšanje A. A. poti v šolo, ki je nedvomno v njegovo korist, namreč nima prav nobene neposredne in logične povezave z vzpostavitvijo in rednim izvajanjem njunih medsebojnih stikov, ki lahko edino preprečijo s pritožničine strani zatrjevano grozečo popolno odtujitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00081854
ZIZ člen 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - kršitev pravice do izjave - kreditna pogodba v CHF - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - predlog za začasno odredbo - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - nepopolna trditvena podlaga - novejša sodna praksa - pravilna uporaba materialnega prava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker na podlagi navedenega izdaja začasne odredbe v smislu prepovedi razpolaganja, izterjave in uveljavljanja poplačila terjatev ter posledično za izrek denarne kazni za primer kršitve teh prepovedi ni utemeljena, prvostopenjsko sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe v tem obsegu upravičeno ni sledilo. Bi pa moralo, ob pravilni uporabi materialnega prava, predlog v navedenem delu kot neutemeljen (tudi) zavrniti. Predlog je bil formalno popoln, vendar tožeča stranka ni uspela konkretizirati okoliščin, ki bi kazale na izpolnjenost pogojev, kar pomeni, da iz dejanske podlage predloga ne izhaja njegova utemeljenost, zato je v navedenem delu predlog nesklepčen.
ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/1, 13/3, 13/6. ZKN člen 16, 16/5, 76, 76/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - izdelava elaborata parcelacije - evidentiranje sprememb katastrskih podatkov - katastrski vpis - delitev parcel - urejenost meje v katastru - urejena meja - obseg pripadajočega zemljišča
Sodišče mora v postopku po ZVEtL-1 zagotoviti takšno strokovno podlago (podlago za katastrski vpis), ki bo omogočala končno meritorno odločitev (in njeno izvršitev v zemljiški knjigi), ne podlage, ki bi hkrati omogočala katastrsko ureditev vseh mej s parcelacijo nastalih parcel. Urejanje meje posamezne novonastale parcele v vseh točkah (tj. na vsakem lomu in stiku meje parcele), tudi v stičiščih z obstoječimi mejami, bi presegalo namen postopka po ZVEtL-1.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov - določitev preživnine - potrebe upravičenca - zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Celokupno gledano ima nasprotni udeleženec občutno boljše premoženjske razmere in višje mesečne prihodke od predlagateljice, zato je razumna odločitev, da nosi 80 % dekličinih potreb, predlagateljica pa 20 %. Njegove bistveno boljše premoženjske razmere utemeljujejo odločitev o porazdelitvi stroškov. Ocena je v skladu z zmožnostjo udeležencev in jo pritožbeno sodišče sprejema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00080966
OZ člen 179, 943, 943/1
odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - zamuda zavarovalnice - pravno priznana oblika nepremoženjske škode
Pri zmanjšanju življenjskih aktivnosti v smislu odškodninskega prava gre za zmanjšanje človekovih sposobnosti na celotnem področju njegovega udejstvovanja. Tožnik ima prav, da v ta krog spadajo tako aktivnosti, ki jih oškodovanec ne more več opravljati, kot tudi aktivnosti, ki jih opravlja težje, z več napora in/ali z bolečinami. V vsakem primeru pa morajo te pomanjkljivosti, da je mogoče govoriti o pravno priznani škodi, doseči določen prag intenzivnosti. Za pravno priznano škodo gre le, če je oškodovanec pomembno prikrajšan pri izvajanju svojih poklicnih in prostočasnih aktivnosti in zaradi tega trpi duševne bolečine.