BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082227
ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 6, 6/1, 33, 48, 48/1. ZPSVIKOB člen 9. ZPP člen 48.
odškodninska odgovornost bank - banka - Banka Slovenije - Republika Slovenija - odgovornost banke slovenije - podrejene obveznice - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - varstvo oškodovanca - imetnik podrejenih obveznic - nadaljevanje prekinjenega postopka - sklep o nepristojnosti - pristojno sodišče - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - sprememba zakonodaje - načelo ekonomičnosti postopka - pravica do izjave v postopku - pravna podlaga zahtevka
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan enak sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje procesnih ali materialnopravnih upravičenj.
Ker so pritožniki umaknili že vloženi pritožbi še preden je pritožbeno sodišče o njih odločalo, je bilo treba v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP izdati ugotovitveni sklep o umiku pritožb.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00082360
ZOdv člen 17, 17/5. ZOdv-G člen 2, 3. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 158, 158/1, 325, 325/1, 332.
stroški postopka - dopolnilni sklep o stroških - odmera odvetniških stroškov - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje stranke v postopku - znižanje plačila postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - sprememba določbe zakona
Čeprav je drugi toženec odgovor na tožbo vložil pred uveljavitvijo novele ZOdv-G, ko je še veljala zakonska določba o znižanju plačila v primeru zastopanja na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, je z vidika odmere stroškov postopka bistven trenutek, ko je sodišče o njih odločilo. Kot izhaja iz obširne sodne prakse, šele takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - nagrada za sestavo vloge - nagrada za zastopanje - zastopanje na naroku - pripravljalni narok - stvarna služnost - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških postopka na podlagi tožnikovega stroškovnika. Tožnik je v nasprotju z Odvetniško tarifo v stroškovniku priglasil odvetniške storitve, kar so toženci utemeljeno izpodbijali in s pritožbo uspeli, zato so na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 156. člena ZPP upravičeni do povrnitve stroškov pritožbenega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSM00083115
ZPacP člen 25. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-3, 37, 61, 61/2, 61/2-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 360, 360/1,443, 443/1. OZ člen 15.
postopek v sporu majhne vrednosti - pogodba o izvajanju zdravstvenih storitev - pogodba sui generis - obstoj pogodbenega razmerja - privolitev bolnika v zdravljenje - informiranost pacienta - pacientovo soglasje - stroški v zvezi z zdravljenjem - plačilo za opravljeno zdravstveno storitev
Po pogodbi o zdravstvenih storitvah je obveznost zdravstvene ustanove oprava dogovorjene zdravstvene storitve, obveznost pacienta pa je plačilo opravljene storitve, ki ga opravi sam ali preko skladov zdravstvenega zavarovanja.
Po 2. alineji 3. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja plačilo najmanj 80 % vrednosti za specialistično ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela. Skladno s 1. točko drugega odstavka 61. člena ZZVZZ dopolnilno zdravstveno zavarovanje (kot oblika prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja) krije razliko med vrednostjo zdravstvenih storitev v skladu s 23. členom zakona in deležem te vrednosti, ki ga v skladu z istim členom krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Oseba, ki ni vključena v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je torej glede razlike med vrednostjo zdravstvenih storitev in deležem te vrednosti, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, samoplačnik.
plačilo odškodnine - sprememba višine odškodnine - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - padec motorista - zlom - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjske aktivnosti - vpliv prejšnje poškodbe na višino odškodnine - predhodne poškodbe - degenerativne spremembe - načelo objektivizacije odškodnine - načelo individualizacije - duševne bolečine zaradi skaženosti - brazgotine - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - premoženjska škoda - bodoča premoženjska škoda - bodoči stroški - trajno povečane potrebe - denarna renta
Sodišče mora, ko odloča o višini odškodnine, upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da prisodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišče odškodnino na takšen način lahko odmeri, mora konkretni primer primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi zapisalo le, da je odmerjena odškodnina primerna ob objektivni umestitvi individualnega primera med podobne primere v sodni praksi. Zgolj taka obrazložitev brez navedbe konkretnih odločitev in v njih priznanih odškodnin ne omogoča preizkusa, ali je prisojena odškodnina ustrezna z vidika že obravnavanih primerov v sodni praksi.
omejitev starševske skrbi - ogroženost otroka - opustitev skrbnega ravnanja - opustitev dolžnega varstva in nadzorstva s strani staršev - funkcionalne motnje - telesne poškodbe - namestitev v rejniško družino - nadzor nad izvajanjem obveznosti - izrekanje ukrepov nadzora
Ker so poškodbe nastale v domačem okolju, lahko pritožbeno sodišče le pritrdi ugotovitvi izpodbijanega sklepa, da je deklica v tem okolju zelo ogrožena, bodisi zaradi (neustreznega) ravnanja staršev bodisi kot posledica njihove opustitve. Dodatno težo prispevajo ugotovitve o nestrpnosti in nesočutnosti nasprotne udeleženke do mld. hčerke ter slabšalno drugačen odnos do nje kot do sinov.
DZ člen 183. ZSDP-1 člen 73. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
preživljanje otroka - določitev preživnine za otroka - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe otrok in zmožnosti staršev - redno šolanje - prispevek otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - nakazilo - vštetje nakazila - neobrazložena odločba - manjkajoči razlogi - vsebina izreka odločbe - pravica do otroškega dodatka - olajšave pri dohodnini
Sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo pridobitnih sposobnosti obeh staršev. Neustrezno je nalaganje otrokom, ki se redno šolajo, da prispevajo k svojemu preživljanju. Zato predlagateljica v pritožbi pravilno opozarja, da je dolžnost preživljanja, v konkretnem primeru dijaka, ki obiskuje srednješolsko izobraževanje, na starših.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082519
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
regulacijska začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pravice do izjave - verjetnost obstoja terjatve - sklepčnost trditev
V tej zadevi v ugovoru zatrjevana pojasnila toženke kažejo diametralno nasproten potek informiranja o prevzetih tveganjih, kot sta ga zatrjevala tožnika, ki sta navedla, da nista bila opozorjena na valutna tveganja in na to, kako bi lahko večja apreciacija tečaja vplivala na njune kreditne obveznosti. Zgolj na podlagi podanih navedb po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da so navedbe tožnikov verjetnejše.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - namen skrbništva - paranoidna shizofrenija
Ukrep, ki ga zasleduje izpodbijani sklep, ni kaznovalne narave, ampak gre za pomoč, zreducirano na splošno spremljanje in spodbujanje nasprotnega udeleženca, predvsem v skrbi za njegovo zdravje ter z osredotočenostjo na varnost glede razpolaganja z večjim premoženjem in pomoč v sodnih in nekaterih upravnih postopkih. Nasprotnemu udeležencu je ohranjena največja stopnja samostojnosti in funkcioniranje v dejavnostih in na življenjskih segmentih, ki jih sam brez težav obvladuje. Če pa se bodo okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje kasneje spremenile oziroma bodo razlogi, zaradi katerih je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, prenehali, bo sodišče lahko skrbništvo ukinilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00083249
ZFPPIPP člen 121, 131, 131/1, 131/3, 132, 132/1, 132/2. ZIZ člen 2, 15. ZPP člen 179, 205, 207, 207/2, 207/3.
postopek zavarovanja v pravdnem postopku - začetek postopka zaradi insolventnosti - prekinitev postopka zavarovanja terjatev - procesna ovira
Pri vprašanju prekinitve postopka zaradi posledic začetka postopka zaradi insolventnosti ni bistveno, kako naj bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, ki je bil nesporno vložen po začetku postopka prisilne poravnave, oziroma kako bo postopalo. Tu gre zgolj za trenutno procesno vprašanje.
Postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vselej prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Če je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje kljub procesni oviri že začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, to na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Odločilno je, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom prisilne poravnave, s čimer je prišlo do prekinitve postopka zavarovanja po zakonu.
stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - poslovno stanovanjski objekt - delitev stroškov - ključ delitve stroškov - upravljanje skupnih delov stavbe - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
V predmetni stavbi so tudi poslovni prostori, več kot polovica površine pa je namenjena stanovanjem (oskrbovana stanovanja in dom starejših občanov). Zaključek sodišča prve stopnje, da gre po SZ-1 za stanovanjsko-poslovno stavbo, je zato pravilen. Ob takšni ugotovitvi so materialnopravna podlaga plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja določbe SZ-1.
Vzdrževalni stroški so tudi glede na dikcijo prvega odstavka 30. člena SZ-1 podvrženi avtonomiji volje, saj je zakonodajalec pustil možnost, da se glede delitve teh stroškov etažni lastniki dogovorijo s pogodbo o medsebojnih razmerjih.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
plačilo odškodnine - poškodba policista pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - pojem nevarne dejavnosti kot pravni standard - policijsko pridržanje - strokovni prijem - nepredvidljivost položaja - vzročna zveza - poslabšanje zdravstvenega stanja - predhodno zdravstveno stanje - prispevek k škodnim posledicam - odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje - nasprotja med razlogi - protispisnost
Tožnik se je poškodoval pri izvajanju strokovnega prijema "ključ na komolec" v prostorih policijske postaje, kamor je bil kršitelj pripeljan z namenom policijskega pridržanja, ki je bilo potrebno zaradi kršenja javnega reda in miru na prireditvenem prostoru v A. Ravnanje kršitelja, ko je ta v postopku seznanjanja s pravicami ob pridržanju še naprej nadaljeval s kršitvami in naposled vstal ter se napotil proti vratom sobe, rekoč, da gre domov, je od tožnika terjalo takojšnje ukrepanje. V okviru opravljanja svojih nalog je moral kršitelja, ki ni upošteval njegovih ukazov, zaustaviti z uporabo fizične sile. Tudi pri tem se je kršitelj upiral in sta s tožnikom nato padla na tla, a se kršitelj še vedno ni umiril. Opisana dejstva podpirajo pritožbeno stališče, da je v obravnavani zadevi šlo za nevarno dejavnost, saj je bilo ravnanje močno vinjenega in agresivnega kršitelja, ki se ni pokoril tožnikovim ukazom, nepredvidljivo, in ga tožnik kljub vsej dolžni skrbnosti ni mogel imeti popolnoma pod nadzorom.
Prispevek posameznega dogodka k vtoževani škodi je strokovno vprašanje s področja medicine in se do njega lahko opredeli le sodni izvedenec, sodišče navedenega samo ne more ugotavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083248
OZ člen 131, 187, 662. ZPP člen 318.
zamudna sodba - pravočasna vloga - prepozna vloga - vložitev vloge na nepristojno sodišče - pristojnost sodišča - očitna pomota - skrbnost pooblaščenca - vloga, vezana na rok - nevednost ali očitna pomota - gradbena pogodba - izvajalec - investitor - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - solidarni dolžnik - sosporniki - navadno materialno sosporništvo - naročnik storitve
Očitno pomoto (lapsus) pri odvetniku je mogoče utemeljiti, če je npr. sodišče v sami vlogi pravilno navedeno, napačen naziv pa je napisan na pisemski ovojnici ali kaj podobnega, medtem ko je v tej zadevi tako na vlogi kot na ovojnici pritožnica napisala napačno sodišče (vključno z napačnim poštnim naslovom na ovojnici).
Ker je v razmerju do pritožnice ugotovljeno, da je podana krivdna odškodninska odgovornost izvajalca po prvem odstavku 131. člena OZ, je s tem na temelju 187. člena OZ za škodo solidarno odgovorna tudi pritožnica kot investitorka.
zavrženje tožbe kot nepopolne - nepopolna tožba - poziv za popravo tožbe - zahteva za dopolnitev ali popravo vloge - dopolnitev tožbe - pisni poziv sodišča - nasprotna tožba - navedba dejstev - popolnost tožbe - individualizacija tožbenega zahtevka - poziv za dopolnitev vloge
Ker tožnik tudi po predhodnemu pozivu sodišča prve stopnje v postavljenem roku ni dopolnil dejanskih tožbenih navedb, da bi bilo mogoče razbrati, kaj s tožbenim zahtevkom zasleduje, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP), na takšno posledico pa je sodišče prve stopnje tožnika tudi predhodno opozorilo (šesti odstavek 180. člena ZPP).
ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sklep sodišča prve stopnje o takšnem strankinem ugovoru spada med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (298. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1)1. Zoper takšne sklepe po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00082713
ZD člen 64, 64/1, 76, 101. ZPP člen 184, 184/2, 285, 350, 350/2. OZ člen 367.
pravda na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - izrek napotitvenega sklepa - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neprava sprememba tožbe - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v primeru zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - oblikovanje tožbenega zahtevka - ničnost oporoke - izpodbojnost oporoke - oblikovna pomanjkljivost - napačno oblikovan tožbeni zahtevek - dolžna procesna skrbnost pravdne stranke - zastaranje pravice zahtevati razveljavitev oporoke - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - nesklepčna tožba - namenska razlaga zakonske določbe - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - uradni preizkus pritožbenega sodišča - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do dedovanja - napaka v obličnosti oporoke - pisna oporoka pred pričami - neenotna sodna praksa - razpravno načelo - načelo enakosti orožij
Pojem neveljavnosti res vključuje tudi pojem izpodbojnosti, a to ne vodi v sklep o navidezni kumulaciji obeh zahtevkov. Primarno postavljeni zahtevek je namreč ugotovitveni, podredni pa oblikovalen. Z ugotovitvenim zahtevkom je tožnica zahtevala ugotovitev neveljavnosti oporoke, torej ugotovitev nečesa, kar že obstaja, z oblikovalnim pa njeno razveljavitev, torej realizacijo izpodbojnosti, pri čemer oporoka do razveljavitve velja. Gre za dva različna zahtevka, pri čemer prvo navedeni (ugotovitveni) zahtevek ne vsebuje zahtevka za razveljavitev oporoke. S postavitvijo podrednega zahtevka je bila zato tožba spremenjena (drugi odstavek 184. člena ZPP).
Pri obsegu materialno procesnega vodstva, ki se nanaša na stvarne predloge (zahtevke), je treba upoštevati, da je oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka predvsem stvar stranke.
Tožena stranka ima pravico, da zahtevku nasprotuje iz vseh razlogov, za katere meni, da so relevantni in ji zato tega, da se je do spornega zahtevka vsebinsko opredelila, ni mogoče šteti v škodo.
ZPP člen 105, 106, 108, 108/4, 180, 180a, 365-2, 366.
zavrženje tožbe kot nepopolne - nepopolna tožba - prošnja za brezplačno pravno pomoč - poziv za popravo tožbe - zavrženje nepopolne vloge - zahteva za dopolnitev ali popravo vloge - dopolnitev tožbe - pisni poziv sodišča - obvezne sestavine tožbe - zadostno število izvodov tožbe - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv za dopolnitev vloge
Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči upravni postopek, ki teče ločeno in ne vpliva avtomatično na podaljšanje roka v tekočem sodnem postopku. Sodišče prve stopnje je tako pritožnika na podlagi določb 108. člena ZPP in skladno z določbami 180., 105. in 180.a člena ZPP v sklepu z dne 10. 10. 2024 ustrezno in obrazloženo pozvalo na dopolnitev tožbe, mu za to postavilo 15-dnevni rok rok in ga opozorilo tudi na pravno posledico (šesti odstavek 108. člena ZPP), če tega v dodeljenem roku ne bo storil, kot tudi, da mora biti vloga vložena v ustreznem številu izvodov (prvi odstavek 106. člena ZPP). Pritožnik tožbe z dne 4. 6. 2024 v dodeljenem roku v sklepu z dne 10. 10. 2024 ni dopolnil v skladu z navodili sodišča prve stopnje, prav tako tudi pred iztekom sodnega roka ni zaprosil za njegovo podaljšanje, kar bi sicer na podlagi tretjega odstavka 110. člena ZPP lahko storil. Zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo z dne 4. 6. 2024 utemeljeno zavrglo kot nepopolno (četrti odstavek 108. člena ZPP).
izselitev iz stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - najemno razmerje - podaljšanje najemnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženka ni uspela dokazati, da bi tožnica soglašala s podaljšanjem najemnega razmerja s toženko. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je zato pravilno zaključilo, da zgolj na podlagi izpostavljenega dejstva, da je tožnica toženki dopuščala, da stanovanje uporablja, ter ji za uporabo stanovanja zaračunavala znesek, ki ustreza znesku najemnine (ki ga je tožnica plačevala v času sklenjene najemne pogodbe), ni moč sklepati na soglasje pravdnih strank o podaljšanju najemne pogodbe.