V skladu s 197. členom OZ, ima pravico zahtevati povračilo, kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti. Poudarek je, torej na tem, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo.
ZD člen 163, 216. ZZK-1 člen 46, 46/1, 200. ZPP člen 328, 332.
popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna ali računska pomota - sklep o dedovanju - nedoločnost in nejasnost izreka - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - zemljiškoknjižni postopek - pomotni vpis
Če je vsebina sklepa nejasna do te mere, da onemogoča njegov nedvoumen prenos v zemljiško knjigo, ne more iti za očitno napako v smislu določb o popravnem sklepu, temveč za vprašanje vsebinske pravilnosti ali jasnosti sklepa o dedovanju, ki presega okvir instituta poprave očitnih pomot.
spor majhne vrednosti - stroški upravljana in obratovanja - poslovni prostor - presoja sklepčnosti - razdelilnik stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - neprerekana dejstva - kršitev načela kontradiktornosti postopka - razlogi za razveljavitev sodbe
Res je, da v razdelilnikih stroškov, ki jih je tožnica povzela v dopolnitev tožbe, ključi delitve niso zapisani, so pa jasno razvidni iz razdelilnikov stroškov, ki so dopolnitvi tožbi priloženi in na katere se tožnica v dopolnitvi tožbe tudi sklicuje. Ti pa tožencu, ki je zahtevku po višini ugovarjal le s trditvijo, da se bo o njej določneje izjasnil, ko bo ta s strani upnika ustrezno konkretizirana, brez dvoma tudi omogočajo, da se do ključev delitve vsebinsko opredeli. Zahteva sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica za sklepčnost tožbe še primeroma za en razdelilnik ali po posameznih vrstah stroškov pojasniti, katere kriterije delitve je upoštevala, je pretirana.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - nepredvidljivost - prostorska zasedenost - posebni varovalni ukrepi - izvedensko mnenje
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno izhajalo iz predpostavke, da diagnoza avtizma sama po sebi opravičuje namestitev v poseben socialno varstveni zavod. Odločitev za namestitev nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod namreč ne temelji zgolj na ugotovitvi, da je pri njem prisotna spektroavtistična motnja. V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ugotovila, da gre pri nasprotnem udeležencu za motnjo avtističnega spektra in sočasno zmerno motnjo v duševnem razvoju. Pri njem se ponavljajo vedenjski zapleti s heteroagresijo in to pogosto do ranljivih sostanovalcev in tudi do osebja. Narava bolezenskega procesa pri njem pa je takšna, da se stanje zaradi njegove zmerne duševne manjrazvitosti z vedenjsko prizadetostjo ter sočasne spektroavtistične motnje ne more izboljšati, pričakuje pa se tudi postopno slabšanje kognitivnega upada.
ZIZ člen 226, 226/3, 226/4. DZ člen 161. ZPP člen 328, 328/1
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - omejitev starševske skrbi - postavitev otroka pod skrbništvo - neizpolnitev naložene obveznosti - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - področje izobraževanja - obveznost izobraževanja - osnovna šola - zasebna šola - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - selitev v tujino - popravni sklep - odprava očitne pisne pomote - poprava imena stranke
Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno za otroke, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne glede na to, kje se dejansko nahajajo, če so v starosti obveznega šolanja.
ZPP člen 262, 281, 282, 282/5. OZ člen 64, 65, 435.
sodba na podlagi stanja spisa - prodajna pogodba - neizpolnitev pogodbe - vračilo kupnine - vračilo dvojne are - neudeležba stranke na naroku - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - zavrnitev dokaznih predlogov - pravilno vročanje - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
Pravica do izjave, ki vključuje pravico do sodelovanja v postopku in do kontradiktornosti, je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku. Toženki je bila zagotovljena s pravilnim vročanjem vseh sodnih pisanj in vabil ter z upoštevanjem določb ZPP o poteku glavne obravnave (281. in 282. člen), ki jo je ob izpolnjenem pogoju pravilne vročitve mogoče opraviti v odsotnosti stranke. Stranke, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje, namreč ni mogoče prisiliti k izpovedbi (262. člen ZPP). Posledica nesodelovanja stranke na naroku pa je tudi v tem, da se ne more sklicevati na kršitev pravice do izjave zaradi opustitve njenega zaslišanja.
postopek za varstvo koristi otroka - ukinitev plačevanja preživnine - polnoleten otrok - nepopoln predlog - zavrženje nedopolnjenega predloga - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju - Center za socialno delo (CSD) - mediacija - pravila nepravdnega postopka
Namen določbe 203. člena DZ je starše opozoriti na varstvo koristi otroka, jih spodbuditi k sporazumni ureditvi in seznaniti z mediacijo. Uvrstitev tovrstnih postopkov med postopke za varstvo koristi otroka je treba razlagati v smislu same kvalifikacije postopka in uporabe posebnih pravil nepravdnega postopka (npr. hitrost, preiskovalno načelo...), ne pa kot avtomatično širitev obveznosti iz 203. člena DZ, ki je po svoji dikciji vezana na starša kot predlagatelja v razmerjih glede mladoletnega otroka. Določba 93. člena ZNP-1 ne ustvarja samostojne obveznosti predhodnega svetovanja; ta je urejena specialno v 203. členu DZ in je strukturno vezana na vlogo staršev v razmerjih glede mladoletnih otrok.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090608
DZ člen 161
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - izdaja začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov med staršem in otrokom - sprememba ureditve stikov - način izvajanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - telefonski stiki z otrokom - začasna ukinitev stikov - visoka ogroženost otroka - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiska otroka - družinsko nasilje - alkohol - hiter postopek - omejitev dokazovanja - pravica do izjave - absolutnost pravice - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - zaslišanje udeležencev v postopku
Mnenje CSD je strokovni dokaz, ki ima v družinskih postopkih posebno težo. Ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskih mnenj; izdelajo ga strokovnjaki, tako da je sorodno izvedenskemu mnenju. V postopku izdaje začasne odredbe (lahko) nadomešča izvedensko mnenje s področja psihološke stroke, saj bi njegovo pridobivanje terjalo preveč časa. Treba je upoštevati, da je postopek za izdajo začasne odredbe hiter in sumaren; namenjen je preprečitvi nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, v njem pa sodišče odloča na podlagi standarda verjetno izkazane ogroženosti.
Postopek izdaje začasne odredbe je hiter in sumaren. Sodišče lahko odloči tudi brez izvedbe vseh dokazov, ki bi bili sicer potrebni; torej tudi brez zaslišanja staršev, če je to nujno zaradi zaščite otrok. V postopkih, kjer je treba hitro zaščititi pravice, je dopustno, da sodišče ne izvede vseh dokazov; pravica do izjave namreč ni absolutna. Prav hitrost postopka je tista, ki v obravnavani zadevi upravičuje omejitve dokazovanja. Tudi sodna praksa potrjuje, da zaslišanje udeležencev ni obvezno.
preživnina razvezanemu zakoncu - pogoji za prenehanje pravice do preživnine (ukinitev preživnine) - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - nestrinjanje z dokazno oceno - vključitev v javna dela - dolgotrajna brezposelnost - starost - spremenjene okoliščine - skupno premoženje bivših zakoncev - ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja v pravdi - predhodno vprašanje - dolžnost preživljanja razvezanega zakonca
Sodišče druge stopnje v zvezi z razlogi za prenehanje pravice do preživnine po 108. členu DZ pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela stališče, da pravica razvezanega zakonca do preživnine preneha le, če se ta redno oziroma trajno zaposli, ne pa v primeru, če je negotovo, ali se bo lahko redno zaposlil ali ne. Možnost redne (trajne) zaposlitve je lahko razlog za prenehanje pravice do preživnine le, če je preživninski upravičenec neupravičeno ni izkoristil, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
V zvezi z razlogi za odpravo preživnine po 106. členu DZ zaradi storitve kaznivega dejanja zoper preživninskega zavezanca (tožnika) sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti v pravdi dopustno ugotavljati kot predhodno vprašanje zgolj tedaj, ko se tehtanje med dvema ustavno varovanima kategorijama, in sicer pravico oškodovanca do pravnega varstva (23. člen Ustave) in domnevo nedolžnosti povzročitelja škode (27. člen Ustave), prevesi v korist pravice oškodovanca do sodnega varstva, a (le) toliko, da poseg v domnevo nedolžnosti ni nesorazmeren.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 38, 38/1, 39, 39/1, 40, 40/1, 49, 49/1. ZPP člen 243
sklep o odmeri izvedenine - predmet izvedenskega dela - določitev naloge - cenitev nepremične - več nepremičnin - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - obseg dodatne dokumentacije - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - izbira načina ocenjevanja vrednosti - obseg obrazložitve
Zgolj dejstvo, da sta bila predmet cenitve dva ločena sklopa nepremičnin na različnih lokacijah in z različno namembnostjo, s čimer izvedenec in sodišče utemeljujeta priglasitev in priznanje nagrade za dve izvedenski mnenji, še ne pomeni, da je izvedenec opravil dve ločeni cenitvi. Sodna praksa sicer možnosti takega načina obračunavanja ne izključuje, vendar pa to ne more biti plod izvedenčeve lastne pobude, temveč mora biti tako delo z več samostojnimi nalogami opredeljeno že v sklepu o odreditvi izvedenstva.
Zahtevnost mnenja je odvisna zlasti od obsega dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da cenitev pripravi, kompleksnosti in vrste nepremičnin, ki so predmet cenitve ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na izvedenčevo delo.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3. SPZ člen 33. ZPP člen 352
motenje posesti - zavrnjena začasna odredba - ureditvena oz. regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - neznatna škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - izkazanost narave in obsega zelo hudih posledic za stranko - subjektivna nevarnost - težko nadomestljiva škoda - premoženjska škoda - pomanjkljiva trditvena podlaga - varstvo lastninske pravice - prepozna dopolnitev pritožbe
Izdaja regulacijske začasne odredbe je pridržana izjemnim in nujnim primerom, toliko bolj, kadar jo stranka predlaga v sporu o motenju posesti, pri katerem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.
SZ-1 člen 41, 41/1. SPZ člen 119. ZPP člen 450, 458, 458/1
postopek v sporu majhne vrednosti - izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb - plačilo prispevka v rezervni sklad - neizvedba dokaznega predloga - neizvedba zaslišanja strank - odločanje na podlagi pisnih dokazov - ponavljanje tožbenih navedb
Neutemeljena je (posredna) graja neizvedbe dokaznega predloga za zaslišanje toženca. Ker njegova lastninska pravica na stanovanju v obravnavani stavbi ni bila sporna, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog zavrnilo in odločilo na podlagi pisnih dokazov (upoštevajoč 450. člen ZPP).
OZ člen 136, 136/2, 171, 186. ZPP člen 14, 155, 155/1, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22. KZ-1 člen 115, 115/1
pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - bistveno zmanjšana prištevnost v opisu kaznivega dejanja - prehodna nerazsodnost - razsodnost - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave - možnost obravnavanja pred sodiščem - delež odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - solidarna odgovornost - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nekonkretizirane pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote - kriterij potrebnosti stroškov - poskus uboja
Iz kazenske obsodilne sodbe res izhaja, da je toženec kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, vendar pa tega stanja ni mogoče enačiti s stanjem prehodne nerazsodnosti po drugem odstavku 136. člena OZ.
OZ ne daje podlage, da bi bistveno zmanjšana prištevnost, ugotovljena v kazenskem postopku, lahko kakorkoli vplivala na zmanjšanje odškodninske odgovornosti toženca.
OZ člen 102, 105, 105/2, 111, 111/2, 111/3, 111/4, 190, 190/3, 346, 365, 369, 369/3, 477, 484. ZVPot člen 21b, 21b/2. ZPP člen 314, 315, 315a, 315a/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14
delna vmesna sodba - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - vmesna sodba o ugovoru zastaranja - zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - pogoji za vrnitveni zahtevek - prodajna pogodba - razveza pogodbe zaradi napake - učinki razveze zaradi napak - posledice neodprave napak - skrita napaka - prevzemna zamuda - konkretno in realno prikrajšanje - korist od uporabe stvari - občasna uporaba - privolitev v prikrajšanje - traktor - negotovost pravnega položaja - negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke - ugovor ogroženosti - dolžniška zamuda - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - zastaranje kondikcijskega zahtevka - pretrganja zastaranja - pričetek teka zastaranja - zapadlost zahtevka - skrbnost dokazne ocene - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nedopustne pritožbene novote
ZVPot ne ureja pravnih posledic stvarnih napak. Uporabiti je treba OZ. Za kondikcijske zahtevke, ki so posledica prenehanja pogodbe zaradi kupčevega odstopa od pogodbe zaradi stvarnih napak stvari, veljajo splošna pravila o prenehanju pogodbe in zastaranju terjatev. To velja tudi za kondikcijske zahtevke, ki so posledica potrošnikovega jamčevalnega zahtevka odstopa od pogodbe iz naslova garancije (drugi odstavek 21.b člena ZVPot). Potrošnikova uveljavitev tovrstnega jamčevalnega zahtevka po ZVPot potrošnika namreč ne odvezuje po uresničenem odstopu od pogodbe prodajalcu vrniti vrednost koristi, ki jo je imel ali jo ima od uporabe stvari, po splošnih pravilih OZ o vračanju (po četrtem odstavku 111. člena OZ in tretjem odstavku 190. člena OZ) ter po pravilih o zastaranju terjatev.
Po razvezi prodajne pogodbe in ugotovitvi obstoja stvarne napake v sodnem postopku imata obe stranki medsebojni vrnitveni zahtevek. Vsaka stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ki je bila kasneje razvezana, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Vsaka stranka dolguje drugi tudi povračilo za koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti.
Dejanske ugotovitve v točki 27 sodbe o vloženi tožbi in pravdi na razveljavitev pogodbe in za vračilo kupnine dopuščajo presojo, da je prodajalec (tukajšnja tožeča stranka) v sodnem postopku podal ugovor negotovosti izpolnitve (102. člen OZ), ki je zapadlost reparacijskih (in posledično verzijskih) zahtevkov podaljšala za dodatni rok, potreben za razvezo pogodbe (drugi odstavek 105. člena OZ), to je do pravnomočnosti sodbe na razvezo prodajne pogodbe. Podana je bila negotovost (dvostranske) izpolnitve. Toženka je morala v pravdi najprej dokazati skrito napako, da je lahko utemeljila dajatveni zahtevek (vrnitev kupnine). Od te ugotovitve je bila nadalje odvisna tudi zapadlost vrnitve traktorja. Rok za razvezo pogodbe in za vrnitveni zahtevek je bil s tem podaljšan. Z vložitvijo tožbe na razvezo pogodbe in vračilo kupnine oziroma z odgovorom na tožbo je prodajalka (tukajšnja tožnica) podala (sodni) ugovor negotovosti izpolnitve (102. člen OZ), ki je zapadlost reparacijskih (in posledično verzijskega) zahtevkov zadržala toliko časa, dokler s pravnomočno sodbo ni bilo odločeno o razvezi pogodbe zaradi stvarne napake in o utemeljenosti zahtevka za vračilo kupnine. Osnovni učinek ugovora ogroženosti je, da lahko stranka zadrži izpolnitev svoje obveznosti. Ker gre za že zapadlo obveznost, utemeljeni ugovor ogroženosti preprečuje tudi nastop dolžniške zamude.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 313. OZ člen 299, 299/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/2, 38, 38/1.
odločitev o stroških pravdnega postopka - opredeljena zahteva za povrnitev stroškov - potrebni pravdni stroški - zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - standard obrazloženosti sklepa - obrazložitev posameznih postavk nagrade - nagrada odvetnika za druge vloge - nagrada za ogled - stroški za čas potovanja na ogled - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za porabljen čas med zastopanjem na narokih - stroški pristopa na narok - strošek kilometrine - kraj ogleda - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - paricijski rok - zapadlost denarne terjatve - nekonkretizirane pritožbene navedbe
O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP). Sodišče torej o stroških odloči le na podlagi zahteve stranke. To pa pomeni, da ji ne sme prisoditi več stroškov kot jih je zahtevala oziroma stroškov, ki jih sploh ni zahtevala. To velja tudi za zamudne obresti. Če jih stranka ne zahteva, jih sodišče ne prizna.
Vložena pritožba na tek zamudnih obresti nima vpliva in zapadlosti stroškovne odločitve, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo, ne odlaga.
ZPP člen 105a, 105a/1, 142, 142/3, 142/4, 142/6, 224. ZST-1 člen 8.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - poslovanje odvetniške pisarne - nepravilnosti pri vročanju - prepozna dopolnitev pritožbe - rok za plačilo sodne takse - procesni rok - upravičen vzrok za zamudo - ustrezna skrbnost - dolžna skrbnost stranke - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - fikcija vročitve - povratnica kot javna listina - sodna taksa kot procesna predpostavka
Tako v teoriji kot sodni praksi je v zvezi s tem zato uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Za nastop fikcije vročitve je namreč bistveno, da je naslovnik prejel obvestilo o sodnem pisanju in da je potekel 15 dnevni rok za dvig pisanja. Za presojo pravilnosti vročitve zato ni pomembno, ali (in kdaj) je bilo sodno pisanje naslovniku nato puščeno v hišnem predalčniku.
stroškovna odločitev - brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna RS
Tožnica je stroške za izvedenca medicinske stroke (predujem), kateremu je sodišče odmerilo nagrado v višini 2.852,95 EUR, založila sama in tako niso bili izplačani z naslova brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje te stroške materialnopravno zmotno, ob upoštevanju pravdnega uspeha tožnice in ob sklicevanju na 46. člen ZBPP, toženki naložilo v plačilo v korist proračuna Republike Slovenije.
napotitev dediča na pravdo - dokazno breme - nesporna dejstva - manj verjetna pravica dediča - darilo dediču - vštevanje darila - brezplačna uporaba stanovanja - skupno bivanje z zapustnikom - zunajzakonska skupnost - posebno in skupno premoženje
Zapustnik in dedinja B. B. sta v zapustnikovi nepremičnini živela kot zunajzakonska partnerja. Pretakanje in mešanje materialnih in nematerialnih prispevkov partnerjev je naraven in neizbežen element takšne skupnosti. Pravilo je, da se takšni prispevki partnerjev presojajo kot vložki v skupno življenje in delovanje življenjske skupnosti, pri čemer se različen obseg vložkov (lahko) odrazi v različnih deležih partnerjev na skupnem premoženju, ne utemeljuje pa medsebojnih vrnitvenih zahtevkov. Odstop od tega pravila mora izkazati tisti, ki ga zatrjuje. To toliko bolj velja v primerih, kot je konkretni, ko brezplačno bivanje partnerke (sodedinje) v hiši drugega partnerja (zapustnika) ni zmanjšalo obsega njegovega premoženja (zapuščine) in ko pritožnik ni trdil, da bi se stanovanjski stroški plačevali iz posebnega premoženja enega od partnerjev (zapustnika). Sodišče prve stopnje je tako pravilno porazdelilo trditveno in dokazno breme ter utemeljeno ocenilo, da je pravica pritožnika glede zatrjevanega zapustnikovega darila dedinji B. B. manj verjetna.
OZ člen 134, 134/1, 178, 179, 179/1, 179/2. ZMed-1 člen 68, 68/1, 68/2
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina - objava opravičila - kodeks novinarske etike - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - razžalitev dobrega imena in časti - relativno javna oseba - absolutno javna oseba - objava v medijih - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - neresnična dejstva - pravica do popravka in odgovora
Toženka ob hudih očitkih, ki jih v spornem članku usmerja zoper tožnika, ni opravila dolžnega razumnega obsega raziskovanja in ni na ustrezen način preverila, kaj pravzaprav tožniku očita kazenska ovadba, s katero niti ni razpolagala. Prav tako tožniku pred objavo članka ni dala možnosti odziva in obrambe, v članku pa je izpustila informacije, ki bi bile tožniku v korist. Hkrati je v članku vsebino ovadbe povzela napačno in neresnično in kaznivo dejanje, ki je bilo tožniku očitano, senzacionalistično prenapihnila. Prav tako ob povedanem toženka ni imela utemeljenega razloga, da bi verjela v resničnost dejstev, ki jih je podala v spornem članku. Ob tako nekorektnem poročanju je mogoč samo zaključek, da je bilo toženkino ravnanje protipravno in je kot tako nedopustno poseglo v tožnikove ustavnopravno varovane pravice do dostojanstva, časti in dobrega imena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - SODSTVO
VSL00091141
ZPP člen 11, 11/1, 206, 206/1, 314. ZS člen 113a
prekinitev postopka - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU
Tako 113.a člen ZS kot pravila ZPP, ki urejajo prekinitev postopka, se nanašajo na postopek kot celoto. Predmet postopka je z vložitvijo tožbe in postavitvijo zahtevkov opredelil tožnik. Presoja o tem, ali bo o vseh zahtevkih odločilo z eno odločbo ali o posameznih zahtevkih izdalo delno sodbo, je v domeni sodišča (314. člen ZPP). Eno izmed vodil v tej presoji je tudi načelo ekonomičnosti postopka, v skladu s katerim si mora sodišče prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.
Glede na to, da sme predhodno vprašanje postaviti tudi sodišče prve stopnje, da ga je postavilo že Vrhovno sodišče, da je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, da je tudi odločitev v obravnavani zadevi odvisna od že postavljenega vprašanja, in da sodba SEU zavezuje vsa sodišča države članice, je v analogni uporabi 113.a člen ZS podana tudi podlaga za prekinitev postopka, ne da bi sodišče prve stopnje tudi samo pri SEU vložilo predlog za predhodno odločanje.