podjemna pogodba - oprava dogovorjenega dela - dodatna dela - nujna nepredvidena dela - pojasnilna dolžnost - nadaljevanje del - vremenske razmere
Opravljena dela ne predstavljajo nujnih nepredvidenih del, ki bi jih izvajalec lahko izvedel brez poprejšnjega soglasja naročnika (653. člen OZ). Tožeča stranka hkrati z opredelitvijo del za nujna zatrjuje (vendar ne dokaže), da se je toženka z njimi in njihovim plačilom strinjala. Nujnost del torej že po navedbah nje same ni bila takšna, da si ne bi mogla predhodno priskrbeti soglasja toženke za njihovo izvedbo ali pa izvedbo del prepustiti njej.
odškodninski spor - prometna nesreča - trčenje avtomobila in kolesarja - vožnja kolesarja po napačnem voznem pasu - vmesna sodba - soprispevek oškodovanca - vožnja brez čelade - skrajna skrbnost - avto kot nevarna stvar
Pritožba priznava, da je tožnik v križišče zapeljal po levi kolesarski stezi, v nasprotni smeri od dovoljene za kolesarje, a meni, da to ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Pritožbeno sodišče meni ravno nasprotno, da je tožnikova vožnja v nasprotno smer od dovoljene še kako pomembna za nastanek škodnega dogodka. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila zaradi take tožnikove vožnje lahko pazljivost voznice manjša, saj ni mogla pričakovati, da bo z leve pripeljal kolesar, ter da bi se moral kolesar zavedati, da vozi po napačni strani cestišča in biti zato še bolj pazljiv.
V obravnavani zadevi je bil ugotovljen 50 % soprispevek tožnika. V tem je upoštevano na eni strani dejstvo, da je zavarovanka tožene stranke imetnica nevarne stvari, ki je kršila vsaj 45. člen ZPrCP in ni ravnala s skrajno skrbnostjo, da dogodek ni bil povsem nepričakovan, saj bi se voznica morala zavedati, da lahko čez prehod za pešce z vsake strani lahko pride vsaj pešec, če ne (glede na naravo kolesarskega prometa v Ljubljani) tudi kolesar, in bi zato morala v takšni situaciji še zmanjšati hitrost. Na drugi strani je bilo upoštevano, da je tožnik v križišče zapeljal skozi rdečo luč na semaforju in to z nasprotne smeri od dovoljene ter da očitno ni opazil vozila zavarovanke tožene stranke.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - vračunanje daril v dedni delež - volja zapustnika - dokazno breme - pravno vprašanje - pomanjkanje pravnega interesa
Pritožnica se neutemeljeno zavzema za prevalitev dokaznega bremena glede vsebine zapustničine volje na sodedinjo, ki je zahtevala vračunanje daril. Ne le zato, ker je zapustnikovo voljo, da se darilo ne vračuna v dedni delež, dolžan dokazati dedič, ki takšno voljo zatrjuje, temveč predvsem zato, ker pride do vračunanja po samem zakonu, zato dedič, ki uveljavlja vračunanje, nima pravnega interesa za tožbo.
stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti - ugovor stvarne pristojnosti - zavrženje ugovora - določitev vrednosti spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta po začetku obravnavanja glavne stvari - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - sprememba okoliščin med postopkom - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - namen zakonske določbe
V primeru, ko pride po vročitvi tožbe (in odgovoru nanj) do sprememb okoliščin, za kar gre tudi v tem primeru, ko je tožeča stranka natančneje/dodatneje opredelila vrednost spornega predmeta za vsakega od nedenarnih zahtevkov, in bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, se te ne upoštevajo. Ko tožena stranka v odgovoru na tožbo ne ugovarja pristojnosti, nastopi pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), po katerem velja, da ostane sodišče med pravdo pristojno, ne glede na spremembo okoliščin, na katere se ta pristojnost opira. Sodišče, ki je bilo pristojno v času vložitve tožbe, ostane pristojno tudi za nadaljevanje postopka, čeprav so se med postopkom spremenile okoliščine (tretji odstavek 17. člena ZPP). To pravilo, ki velja po noveli ZPP-E tudi v razmerju med okrajnim in okrožnim sodiščem, namreč služi načelu ekonomičnosti in pospešitvi zadeve.
spor majhne vrednosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nepotreben dokaz - ugovor zapadlosti terjatve - dogovor o obročnem odplačilu obveznosti - delno poplačilo dolga - vezanost pritožbenega sodišča na dejansko stanje - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Izvedba toženkinega zaslišanja ni bila potrebna, saj glede na njene trditve o zapadlosti terjatve ne bi mogla pripeljati do zavrnitve zahtevka.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 13. člena ZVEtL-1. Sodišče v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi med drugim tudi evidentira spremembe v zemljiškem katastru in katastru stavb, pri čemer za te potrebe pridobi strokovno podlago. Ko to strokovno podlago pridobi, se zainteresirane osebe o njej lahko izjavijo.
Sodišče s tem sklepom presodi zgolj skladnost elaborata s svojimi navodili in stanjem v naravi (vsebinska pravilnost) ter skladnost s tehničnimi pravili (formalna ustreznost). Gre za vmesni ugotovitveni postopek, saj se v njem obravnava izvedba parcelacije za zagotovitev ustrezne podlage za izvedbo vpisa in se presojajo morebitni ugovori udeležencev zoper tako strokovno podlago, medtem ko je upravnemu organu (katastru nepremičnin) pridržan le katastrski vpis. Obliko, vsebino in sestavine elaborata oziroma strokovne podlage pa natančneje določa Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin, ki velja od 4. 4. 2022 (v nadaljevanju Pravilnik), pred tem pa je navedeno urejal Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 5/1-14, 12, 12/2, 12/3, 34, 34/3. ZPP člen 365, 365-3.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - načelo ne bis in idem - vsebinsko odločanje - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Drži sicer, da lahko stranka predlog za en postopek (za isto taksno obveznost - npr. za tožbo ali pritožbo) in ob enakih okoliščinah poda le enkrat. Vendar gre v obravnavani zadevi za dve različni taksni obveznosti in s tem za dva različna predloga za taksno oprostitev. Zato je zmotno stališče, da prepoved ne bis in idem velja tudi v tem primeru.
motenje posesti - spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dostop do javne ceste - način uporabe nepremičnine - spor o stvarni pravici na nepremičnini - pravica stvarne služnosti - dosedanji način rabe - oteženo izvrševanje posesti - nastavitev ovire - oblikovanje tožbenega zahtevka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - postavitev zapornice
O sporu o pravici izvrševanja služnosti je treba odločiti v drugi pravdi in ne v pravdi zaradi motenja posesti. Samovoljno postavljanje ovir na dostopno pot zaradi nestrinjanja toženke z dosedanjim načinom uporabe nepremičnine na način, kot ga je uporabljal tožnik, je protipravno. Utemeljuje zahtevano sodno varstvo posesti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083520
ZIZ člen 272.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - ugotovitev ničnosti pogodbe - kredit v CHF - sklepčnost trditev - verjetnost terjatve - začasni ukrepi - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - težko nadomestljiva škoda - pojasnilna dolžnost banke - kondikcijski zahtevek - zastaranje - namen zavarovanja z začasno odredbo
Začasna odložitev plačevanja mesečnih obrokov je glede na zavezujoča stališča SEU praviloma potrebna, kadar (i) ima sodišče dovolj indicev o nepoštenosti pogodbenih pogojev in je zato verjetno, da je pogodba nična ali (vsaj) da bo potrošnik upravičen zahtevati vračilo med postopkom zapadlih mesečnih obrokov, in (ii) je le z odložitvijo mogoče doseči polni učinek odločitve o ničnosti nepoštenih pogojev. V jeziku 272. člena ZIZ prvo ustreza pojmu verjetnosti terjatve, drugo pa nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.
Opozorila ne dosežejo visoko postavljenega standarda pojasnilne dolžnosti. Ostajajo namreč na ravni abstraktne omembe možnosti spreminjanja tečaja in njenega bistvenega vpliva na obrok in glavnico. V njih ni sporočila o realni možnosti zelo velike depreciacije domače valute (kot posledice izjemnih dogodkov v dolgoletni odplačilni dobi), ki da lahko konkretno ohromi zmožnost tožnikov plačevati obroke.
Prvostopenjsko sodišče je težko nadomestljivo škodo tožnikov oprlo na pravilno razlago 272. člena ZIZ, prav pa je ugotovilo tudi dejstva, ki jih je podredilo zadevni normi. To so dejstva, da sta tožnika toženki verjetno že plačala več, kot sta v evrih od nje prejela, in da v okviru te pravde, četudi bi z njo uspela, ne bi mogla doseči polnega učinka končne meritorne sodbe, kajti tožbo bi morala spreminjati in celo vložiti novo.
Zadržano učinkovanje poslov pomeni, da tožnikoma obrokov, ki zapadejo v času veljavnosti začasne odredbe, ni treba izpolniti. Začasna odredba tako pravno legitimira njuno pasivnost, ki zato nima znakov kršitve pogodbe. Cilj začasne odredbe torej ni uresničljiv, kot želita prikazati tožnika, šele z nekakšno (denarno) prisilitvijo tožnikov v opustitev. Pač pa ga tožnika dosežeta neposredno sama - tako da pogodbe v času moratorija, ki ga uvaja začasna odredba, ne izpolnjujeta. Za to po naravi stvari zoper toženo banko ne potrebujeta ne izvršilnega sredstva ne preteče denarne kazni.
ZD člen 163, 203, 205, 205/4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - neoprava zapuščinske obravnave - denar, ki naj bi spadal v zapuščino - oprava zapuščinske obravnave - vabilo na narok - oporočni in zakoniti dediči - dedovanje na podlagi oporoke - priglasitev k dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - obstoj zapuščine - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - spor glede veljavnosti oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - oseba, katere pravica je manj verjetna - trajanje zapuščinskega postopka
S sklepom, da sodišče ne bo opravilo zapuščinske obravnave, zapuščinski postopek ni bil pravnomočno končan.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost kot pravni standard - kriterij za presojo nevarnosti za policiste - naloge policije - delo policista - običajne nevarnosti - večje tveganje - nepredvidljiv dogodek - alkoholiziranost - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dejstva - intenziteta in trajanje strahu - porušeno duševno ravnovesje - zadostna trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - preizkus dejanskega stanja v okviru tožbenih navedb - pravni standard natančnega opisa - sporočilni pomen besedila - opisni pomen besed - dokazno pravo - sodna praksa
V sodni praksi so učvrščena abstraktna merila, kdaj je delo policista nevarna dejavnost. Za takšno nevarnost gre, kadar opravlja delo, pri katerem obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode za življenje ali zdravje ljudi. Nevarnost lahko izvira bodisi iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem navkljub skrbnosti ni mogoče preprečiti nastanka škode, bodisi iz posebnih okoliščin, v katerih je policist opravljal sicer nenevarno dejavnost. Iz ustaljene sodne prakse ne izhaja niti, da je policistova dejavnost povečano nevarna zgolj, kadar mu škodo povzroči neposredni agresivni upor kršitelja, niti, da je povečana nevarnost omejena le na nekatere policijske naloge (denimo intervencijo z uporabo prisilnih sredstev), med katerimi ne more biti kontrole prometa. Meja, ki loči običajna tveganja policista od dejavnosti s povečano nevarnostjo, je v obravnavanem presežena blago, a presežena je vendarle. Okoliščine, ki so v tožnikovo samo po sebi nenevarno kontroliranje cestnega prometa vnesle upoštevno mero neobvladljivosti in zato povečanega škodnega tveganja, so preplet naslednjega: (i) voznik kolesa z motorjem policistoma na njun znak ni ustavil, zato sta mu z vozilom sledila, ga prehitela in ga "zaustavila"; (ii) tožnik se je peš približal močno alkoholiziranemu vozniku, ki je sedel na sicer mirujočem, a še ne ugasnjenem 55 kg težkem kolesu z motorjem, stopil predenj in ga prijel za krmilo; (iii) tožnik tedaj ni vedel, ali bo voznik morda znova pobegnil ali pa namerava dati v nevtralno prestavo in vozilo "ustaviti"; (iv) močno alkoholizirani motorist se je z vozilom vred začel nagibati in tožnik ju je z držanjem krmila vozila zadrževal pred padcem ter si pri tem poškodoval palec na roki; (v) vse to se je dogajalo na klancu.
Sodnik izvedencu ne sme prepustiti ugotavljanja t. i. navadnih dejstev - tistih, za katerih spoznanje ni treba strokovnega znanja. In vprašanje, kaj je tožnik notranje doživljal in kako močno, je v izhodišču takšno. Izvedenec lahko sodišču pomaga s strokovnim pojasnilom, kakšen strah je glede na poškodbo in postopek zdravljenja hipotetično mogoče doživeti. Ne more in ne sme pa nadomestiti ugotavljanja sodišča o tem, ali se je tožnik resnično bal in kako močno. Če bi sodišče ugotavljanje preprostih dejstev, ki ne terjajo posebnih strokovnih znanj, prevalilo na izvedenca, bi s tem nanj v nasprotju z URS preneslo funkcijo sojenja
URS člen 21, 21/1, 26. OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 247, 247/5.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - bivalne razmere v zaporu - položaj zapornikov - nehumano ravnanje - zastaranje odškodninske terjatve - bivalni prostor - prostorska stiska - ogroženost zapornika - poslabšanje sluha - informativni dokaz - poziv sodišča na predložitev listin - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca
Za nehumane in ponižujoče pogoje bivanja zaprtih oseb gre le v primeru, če so celice ekstremno prezasedene ali če gre za kombinacijo več negativnih elementov, kot so nezadostno število postelj, slaba higiena, nezadostno prezračevanje, ogrevanje, osvetlitev, ipd. Skladno z izoblikovano sodno prakso je v primerih, ko ima posameznik na voljo 3 do 4 m² prostora, kršitev podana, če sovpade z drugimi neustreznimi okoliščinami bivanja, kadar je na voljo več kot 4 m² prostora, se pomanjkanje prostora ne šteje kot odločilen dejavnik in je kršitev podana le, če to narekujejo druge neustrezne razmere. Manjši ko je bivalni prostor, večji vpliv bodo na kvaliteto bivanja imele ostale morebitne neugodne okoliščine in več ugodnosti bo potrebnih za kompenzacijo osnovnega problema prostorskega manjka. Manjši ko je bivalni prostor, večjega pomena bodo predvsem tiste ugodnosti, ki zaprti osebi omogočajo preživljanje časa zunaj celice (rekreacija, gibanje po ostalih delih ustanove, organizirana izobraževanja in druge aktivnosti, obiski, delo, ipd.).
ZNP-1 člen 23. GZ-1 člen 2, 105, 105/1, 105/1-4. ZPP člen 7, 212.
pravica do spoštovanja doma - inšpekcijski ukrep - nesorazmernost posega - predlagalni postopek - trditveno in dokazno breme predlagatelja - razpravno načelo v nepravdnem postopku - zavrnitev dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - presojanje dopustnosti predloga - pojem doma - predpostavke - dopustnost posega v ustavno pravico
Predlagatelju ni uspelo izkazati, da je objekt, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep, njegov dom ali dom osebe, ki tam prebiva. Na predlagatelju je bilo trditveno in dokazno breme, da navede in izkaže vse okoliščine, ki so pomembne za varstvo pravice do spoštovanja doma.
Načelni obveznosti sodišča do izvedbe predlaganih dokazov ustreza odgovornost stranke za ustrezno substanciranje dokaznih predlogov. Ne zadošča, da stranka (udeleženec) dokaz le predlaga, jasno mora tudi pojasniti, katero dejstvo naj bi se s predlaganim dokazom ugotavljalo in za kaj naj bi bil dokaz relevanten.
Zgolj sklicevanje na posamezne dokaze ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage. Če udeleženec ne navede potrebnih dejstev in ne predlaga ustreznih dokazov, sodišče predlog zavrne, ker mora o dejstvih sklepati na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Pravno pravilna je presoja, da predlagatelj ni izkazal predpostavke iz 4. alineje prvega odstavka 105. člena GZ-1 za dopustnost presoje nesorazmernosti posega v predlagateljev dom. Zato z vsebinsko presojo izrečenega ukrepa niti ni bilo mogoče pričeti (prvi in drugi odstavek 105. člena GZ-1).
motenje posesti - posest - posestnik - dejanska oblast nad stvarjo - izvrševanje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dokazna ocena - dokazi in dokazovanje
Da so bile betonske kocke odstranjene, ni sporno; toženkin mož je izpovedal, da jih je odstranil on. Dejanje je bilo torej nesporno storjeno in le če bi imelo podlago v zakonu, tožniki ne bi bili upravičeni do pravnega varstva (tretji odstavek 33. člena SPZ). To pomeni, da bi morala toženka za uspeh v postopku dokazati, da so bile betonske kocke odstranjene na podlagi pravnega naslova.
Zgolj dejstvo, da se nekdo izseli iz hiše, ne predstavlja izgube posesti. Tožniki so dejansko oblast nad svojo nepremičnino še vedno izvrševali, saj so se v hiši še vedno nahajale njihove stvari, tretji tožnik je redno prihajal v hišo, kadar je želela, je v hišo prišla tudi prva tožnica, če bi mu zdravstveno stanje dovoljevalo, bi tudi drugi tožnik. To pomeni, da so imeli tožniki dejansko oblast nad nepremičnino. Za opustitev posesti bi šlo v primeru njihove odločitve, da opustijo vsakršno uporabo in nadzor nad hišo.
DZ člen 141, 141/8. URS člen 53, 54, 56. ZNP-1 člen 34.
sprememba ureditve stikov - varstvo koristi otroka - bistveno spremenjene okoliščine - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - poslabšanje zdravstvenega stanja - način izvajanja stikov - nova dejstva in novi dokazi
S stiki se prvenstveno zagotavljajo koristi otroka, katerih posebno varstvo in skrb narekuje 56. člen Ustave, stiki z otrokom pa so tudi pravica obeh staršev. V specifičnih okoliščinah konkretnega primera je ob navedenem splošnem izhodišču pri določitvi stikov treba upoštevati še, da morajo zaradi progresivne nevrodegenerativne bolezni nasprotnega udeleženca njegovi stiki z otrokoma potekati v varnem okolju v prisotnosti (primernih) tretjih oseb. Obstoj takšnih oseb in njihova pripravljenost sodelovati pri takšnem načinu izvajanju stikov lahko odločilno vpliva na obseg stikov. Zato je pomembno, da sodišče temeljito razišče, katere osebe iz primarne družine in ožje socialne mreže starša, ki potrebuje spremstvo pri stikih, bi lahko takšno pomoč nudile.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - demenca - ogrožanje življenja in zdravja
Pri osebi je prisoten upad osnovnih kognitivnih funkcij (orientacije, pozornosti, prostorske orientacije). Upad višjih kognitivnih funkcij je še bolj občutljiv in prisoten v še večji meri. Gre za upad sposobnosti načrtovanja, inhibicije, posploševanja, abstrakcije in splošnega razumevanja. Ni dvoma, da je torej duševna motnja pri osebi podana.
Vprašanje (ne)obstoja duševne motnje je vprašanje strokovne narave in v domnevi izvedenca psihiatrične stroke.
preživnina otroka - zahtevek za znižanje preživnine - nova preživninska obveznost - spremenjene razmere - potrebe otroka - večje potrebe otroka - spremenjene okoliščine - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - sodna poravnava
Ker iz sodne poravnave ni razvidno, kaj vse sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka upoštevala pri določitvi višine mesečne preživnine, je moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti na eni strani sedanje preživninske zmožnosti staršev ter na drugi strani preživninske potrebe obeh njunih skupnih otrok.
odločanje o stikih z otrokom - začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - kršitev temeljnih procesnih pravic
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje kršilo temeljne postopkovne pravice, saj je v pretežnem delu sledilo navedbam predlagateljice o neprimerni vzgoji nasprotnega udeleženca, brez da bi udeleženca postopka zaslišalo ali se vsaj izreklo v zvezi z njegovim dokaznim predlogom za zaslišanje, pri tem pa tudi ni navedlo, zakaj ni sledilo mnenju CSD, ki ga je sicer v obrazložitvi sklepa korektno povzelo.
služnostna pravica hoje in vožnje - neizvrševanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - dejansko izvrševanje služnosti - vidnost izvrševanja služnosti - zastaranje služnosti - prenehanje služnosti zaradi zastaranja - prenehanje služnosti na podlagi zakona - potrebnost in koristnost služnosti - odločanje o stroških pravdnega postopka - tožba in nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - povrnitev pritožbenih stroškov - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo - vrednost spornega predmeta ob združitvi zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe v skupno obravnavo - skupna vrednost spornega predmeta - nagrada pooblaščenca - odmera nagrade
Določbo druge alineje 223. člena SPZ, ki ureja zastaranje služnosti, koristnosti za gospodujoče zemljišče (za razliko od 222. člena SPZ) ne opredeljuje kot pogoja, zaradi katerega zastaranje služnosti ne bi bilo mogoče.
Pri vprašanju zastaranja služnosti je bistveno, ali je služnostni upravičenec služnost dejansko izvrševal. Za ugotovitev tega je pomembno, ali je bilo izvrševanje služnosti vidno in navzven zaznavno.
Ko se zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno obravnavo, se vrednosti spornega predmeta iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno vrednost spornega predmeta, od katere se odmeri nagrada pooblaščencu.
ZNP-1 člen 140, 145, 156. SPZ člen 70, 70/3. ZIZ člen 210. ZPP člen 8, 324.
delitev nepremičnine v solastnini - civilna delitev stvari - delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička - delitev parcel - odlog delitve stvari - pravica do doma
Drži, da zaradi delitve parcel v manjšem delu ne gre več za iste nepremičnine, saj so te glede na sklep o civilni delitvi zmanjšane za 46 m2, vendar pa glede na samo transparentnost delitve in soglasje vseh solastnikov ni videti razlogov, zakaj bi bilo treba ponovno presojati o načinu delitve solastnine.
Pravica do doma ni absolutna pravica in z njo nasprotna udeleženka ne more posegati v pravice predlagateljev na način, da do delitve solastnine sploh ne bi moglo priti oziroma bi bila dejansko odložena za nedoločen čas. S tem bi bila njihova solastninska pravica izvotljena, pa tudi kogentna norma 70. člena SPZ (delitev solastnine) bi povsem izgubila pomen, kar je glede na splošno pravno varnost nedopustno.