• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 50
  • >
  • >>
  • 261.
    VSLJ Sklep V Cp 1036/2026
    2.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094919
    ZPP člen 116, 357a.
    vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - izostanek pravnega pouka - nezakrivljena zamuda - popravni sklep - pravica do pritožbe - zamuda pritožbenega roka - zavrženje predloga za dopustitev revizije - napačen pravni pouk - dovoljena pritožba - dolžna skrbnost

    Pritožbeno sodišče ob izdaji sklepa, s katerim je popravilo sodbo sodišča prve stopnje, pravdnih strank ni poučilo o možnosti vložitve pritožbe, ker je štelo, da zoper izdan sklep pritožba ni dovoljena. Vrhovno sodišče je ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije predstavilo drugačno stališče, s katerim je tudi utemeljilo zavrženje vloženega pravnega sredstva. Toženec je predlog za dopustitev revizije vložil na podlagi prepričanja (zmote), da pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča ni dovoljena, pri čemer njegovo prepričanje ni bilo posledica nepoznavanja jasnega pravnega pravila. V opisani procesni situaciji mu tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče očitati, da ni ravnal z ustrezno skrbnostjo, ker pritožbe ni vložil v roku 15 dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča.

  • 262.
    VSLJ Sodba I Cp 591/2025
    2.7.2026
    VARSTVO POTROŠNIKOV - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094129
    OZ člen 460, 460/2, 468, 468/1, 469, 470, 470/1, 470/2, 481, 484, 639, 639/3. ZVPot-1 člen 72, 73, 81, 82, 82/4, 83, 83/1, 83/1-4, 97. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2.
    notifikacija stvarnih napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - odprava napak s strani kupca - nakup rabljenega vozila - odprava napak na vozilu - skrita napaka

    Tožnik s tožbo zahteva povrnitev stroškov popravila napake na kupljenem vozilu in ta strošek opredeljuje kot svojo škodo. Vendar pa je pri tem pomembno, da gre pri stroških, ki so kupcu nastali, ker je napako sam odpravil, za škodo (navadna škoda), ki se lahko uspešno odpravi z uveljavljanjem jamčevalnega zahtevka iz naslova odgovornosti za stvarne napake. Tak jamčevalni zahtevek (ne glede na njegovo poimenovanje), podvržen posebnim pravilom, ki veljajo za jamčevalne zahtevke, kupcu ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ priznavata tako teorija kot sodna praksa. Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, pa je posledično uporaba splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti za to vrsto škode izključena.

  • 263.
    VSLJ Sklep II Cp 1129/2026
    2.7.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00094111
    SPZ člen 25, 31, 33, 33/1, 79. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
    soposest - trditveno in dokazno breme - dovoljena samopomoč - motenje posesti

    Enkratna izvedba del (ukrepov) za sanacijo škode, ki jo je povzročila tožeča stranka, opravljena po opominu/pozivu tožene stranke, ne predstavlja pravno upoštevne soposesti ograje.

  • 264.
    VSLJ Sklep I Cp 1019/2026
    2.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00094097
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 267, 272, 272/1. Sodni red člen 161, 161/1.
    začasna odredba - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - trajanje začasne odredbe - verjetnost terjatve

    Glede na sedanjo ureditev s stekom pogojev za izvršbo preneha prej izdana začasna odredba.

  • 265.
    VSLJ Sklep III Cp 1183/2026
    1.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00094109
    ZPND člen 19.
    izvrševanje stikov z otrokom - ogroženost otroka - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - podaljšanje veljavnosti ukrepov - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov

    Strahu in stiske pred morebitnimi ponovnimi stiki z nasprotnim udeležencem - še posebej pri mladoletnih otrocih - ni mogoče odpravljati s podaljševanjem ukrepov po ZPND, temveč z odločitvijo o izvajanju stikov, v kateri bo sodišče celovito presodilo ogroženost otrok, njihovo korist ter tehtalo pravice in interese vseh udeležencev.

  • 266.
    VSLJ Sklep I Cp 984/2025
    1.7.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00094302
    ZD člen 136, 138, 138/2, 210, 210/2, 210/2-5.
    sklep o dedovanju - odpoved dediščini - sprejem dediščine - veljavnost dedne izjave - preuranjen sklep - izpodbijanje dedne izjave - bistvena in opravičljiva zmota - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - sporna dejstva o odpovedi dediščini

    Ker se je dedinja dediščini odpovedala, odpoved dediščini pa ne more biti ne delna, ne pogojna (136. člen ZD), je tudi ne more preklicati (138. člen ZD). Zato sprejem dediščine, podan v pritožbi, nima pravne veljave.

    Utrjeno stališče sodne prakse je, da je dopustno razveljavitev dedne izjave doseči le s tožbo v pravdnem postopku. Skladno s 5. točko 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim tudi, če je sporno dejstvo o tem, ali se je nekdo odpovedal dediščini. Prav za takšen primer gre v obravnavani zadevi, saj dedinja zatrjuje, da je bila v bistveni in opravičljivi zmoti glede dedne izjave.

  • 267.
    VSLJ Sklep III Cp 1191/2026
    1.7.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094112
    ZDZdr člen 39. ZPP člen 286b.
    omejitev pravice zadržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - poslabšanje zdravstvenega stanja - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - izvedensko mnenje - opustitev zdravljenja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih

    Presoja obstoja pogojev iz 39. člena ZDZdr narekuje celovito presojo obnašanja osebe, torej tudi v določenem časovnem obdobju neposredno pred zadržanjem, v konkretnem primeru tudi pritožnikovega ravnanja v preteklosti.

  • 268.
    VSLJ Sklep I Cp 464/2026
    1.7.2026
    POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00094956
    OZ člen 324, 325, 326, 326/1. SPZ člen 141, 142, 145. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
    sprememba tožbe - ničnost kreditne pogodbe - novacija - začasno zavarovanje - novacija pogodbe - kredit v CHF

    Bistveno vprašanje se tiče "volje, da se opravi prenovitev" (324. člen OZ) ter "izražen namen, naj dotedanja obveznost ugasne". V literaturi je pojasnjeno, da strankam ni treba uporabiti ravno izrazov prenova ali novacija, marveč zadošča jasen namen, da nova obveznost nadomesti prejšnjo. Ugotavljanje prave pogodbene volje je v skladu z ustaljeno sodno prakso dejansko vprašanje.

  • 269.
    VSLJ Sklep I Cp 2271/2025
    1.7.2026
    POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00094069
    URS člen 22, 25. ZVPot člen 1a, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
    kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - verjetnost obstoja terjatve - sodna praksa SEU - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - odvračalni učinek - varnost potrošnikov - konverzija - retroaktivnost zakona - kondikcijski zahtevek - preplačilo - zastaranje

    Tožena stranka veže svoj ugovor zastaranja (v tem trenutku) zgolj na objektivne okoliščine, ne pojasni pa kako sta na podlagi tega tožnika vedela oziroma bi lahko vedela za nepoštene pogoje Kreditne pogodbe. Trditveno in dokazno breme s tem v zvezi je na toženi stranki, ki mora za to ponuditi trditve in predlagati izvedbo posebnih dokazov, ki se nanašajo na njeno razmerje do prav tega potrošnika - tožeče stranke.

    Ker navedena sodba pojasnjuje, kateri so pogoji za zavarovanje v tovrstnih postopkih, pri čemer ne omenja reverzibilnosti, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da reverzibilnost ni pogoj za izdajo začasne odredbe v tovrstnih zadevah.

    Glede na sodno prakso - tudi SEU - z izjemami, na katere se sklicuje tožena stranka, je vsaj z verjetnostjo mogoče oceniti, da je utemeljeno stališče tožnikov, da v posledici ničnosti kreditne pogodbe v CHF toženki nista dolžna vrniti več kot dejansko prejeti znesek. Torej sta tožnika v tej fazi postopka vsaj s stopnjo verjetnosti izkazala, da toženki nista dolžna plačati celotnega zneska, ki naj bi ga po domnevno nični pogodbi dolgovala, s čimer sta hkrati dokazala, da sta svojo obveznost po nični Kreditni pogodbi že preplačala.

  • 270.
    VSLJ Sklep in sodba I Cp 68/2025
    1.7.2026
    STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00094388
    OZ člen 125, 125/1, 125/2. ZPSPP člen 12, 12/1, 31. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba - nadaljevanje najemnega razmerja - uporabnina - obstoj najemnega razmerja

    Zakon nadaljevanja najema poslovnih prostorov v primeru, ko ta poslovni prostor pridobi tretja oseba, predvideva le v določenih primerih. Tožnik je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem; z najemodajalcem ni sklenil niti prodajne pogodbe niti kakšnega drugega pravnega posla, na podlagi katerega bi lastninsko pravico pridobil od najemodajalca.

  • 271.
    VSLJ Sklep I Cp 936/2025
    1.7.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00094303
    ZD člen 128, 128/1, 129.
    sklep o dedovanju - omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - zapustnikovo premoženje - osebno motorno vozilo - premična stvar - neznano nahajališče premičnin - nesorazmerni stroški - stroški v zvezi z uporabo stvari - upravljanje s stvarjo - razpolaganje s stvarjo - zmotna uporaba materialnega prava

    Sodna praksa je zavzela stališče, da je po 128. členu ZD omejitev dedovanja dopustna glede celotnega zapustnikovega premoženja. Zato ni zakonske podlage, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določene pravice oziroma stvari. Vendar pa je to dopustno na podlagi noveliranega 129. člena ZD pod tam določenimi pogoji, med drugim tudi, če bi premoženje, ki je postalo lastnina države ali občine, postalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške. Določilo prvega odstavka 129. člena ZD zato predstavlja lex specialis napram prvemu odstavku 128. člena ZD.

    Ker je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali sta pritožnici izkazali, da bi vozilo, če bi ga prevzeli, zanju pomenilo preveliko ekonomsko breme oziroma bi z njim imeli nesorazmerne stroške, kar sta v postopku zatrjevali.

    Ne drži pritožbena navedba, da bi sodišče moralo zanesljivo ugotoviti ali navedeno zapustnikovo vozilo dejansko obstaja oziroma kje se nahaja. V času zaključka obravnave na prvi stopnji sodišče o uničenju vozila ni imelo podatkov, zato ga je pravilno zajelo v zapuščino.

  • 272.
    VSLJ Sklep III Cp 941/2025
    1.7.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095518
    ZD člen 34, 210, 213, 213/4
    prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - oporočni in zakoniti dediči - vračunanje daril oporočnemu dediču - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - prikrajšanje nujnih dedičev - manj verjetna pravica - dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - predložitev listinskega dokaza - nakup nepremičnin - denarni tok - prerekanje trditev - pomanjkanje pravnega interesa - obstoj darila

    ZD ne predpisuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zato mora sodišče o tem presoditi ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.

    Po ustaljenem stališču sodne prakse mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov - v tem primeru se dokazno breme prevali.

  • 273.
    VSMB Sklep II Cp 553/2026
    30.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSMB00095090
    ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/4, 163. ZPP člen 340, 341, 354, 354/2, 355, 355/2.
    varstveni dodatek - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - obseg zapuščine - dogovor o delitvi zapuščine - revalorizirana vrednost - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja

    Zakonske podlage, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določeno premoženje, oziroma, da bi dajalec pomoči sam izbral, na katerem premoženju se izvede omejitev dedovanja, ni. Dajalec pomoči lahko z dediči zgolj sklene dogovor (sodno poravnavo), s katerim se dogovori o delitvi zapustnikovega premoženja, v odsotnosti dogovora pa se omejitev dedovanja izvede na celotni zapuščini v alikvotnem deležu.

  • 274.
    VSLJ Sklep III Cp 1190/2026
    30.6.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00093976
    ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53, 69.
    sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - ogrožanje sebe in drugih - duševna motnja - izvedensko mnenje - milejši ukrep - hujše ogrožanje lastnega zdravja

    Značilnost duševne motnje je, da oseba zaradi bolezensko spremenjenega mišljenja zmotno presoja realnost in ni sposobna obvladovati svojih ravnanj.

  • 275.
    VSLJ Sklep II Cp 1057/2026
    29.6.2026
    STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095249
    SPZ člen 118, 118/4, 118/4-3, 118/4-4, 118/4-5, 119, 119/2. SZ-1 člen 44. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 81, 81/5, 339, 339/2, 339/2-8.
    etažna lastnina - skupnost etažnih lastnikov - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - pravna subjektiviteta - sposobnost biti pravdna stranka - priznanje lastnosti stranke v postopku - aktivna legitimacija skupnosti etažnih lastnikov

    Etažni lastniki so nujno in neodvisno od svoje volje hkrati tudi člani posebne skupno lastninske skupnosti glede premoženja rezervnega sklada, ki ga mora na podlagi 119. člena SPZ obvezno oblikovati. Dejanska skupnost etažnih lastnikov ima organe in mehanizme odločanja in se v tem segmentu delovanja približuje pravnim osebam. Prav tako ima lastno identiteto, saj jo je mogoče po naslovu stavbe jasno ločiti od drugih skupnosti in končno tudi lastno premoženje - najbolj značilna, ne pa tudi edina oblika premoženja so sredstva rezervnega sklada kot strogo namenska sredstva.

  • 276.
    VSLJ Sodba I Cp 1603/2025
    24.6.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00094047
    SPZ člen 99, 99/1.
    negatorna (opustitvena) tožba - vznemirjanje lastninske pravice - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - stvarna služnost - nujna pot - ustanovitev nujne poti - služnostna pot - služnostna pravica hoje in vožnje - vzdrževanje služnostne poti - košnja trave - vznemirjanje služnostne pravice - stopnja vznemirjanja - tolerančni prag - zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice - ponavljajoče se motilno dejanje

    Presoja utemeljenosti zahtevka negatorne tožbe zaradi košnje trave na trasi služnostne poti in izdelave dveh manjših zemeljskih vrtin.

  • 277.
    VSLJ Sklep III Cp 1167/2026
    24.6.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00093978
    ZDZdr člen 67, 67/3, 75.
    sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - zadržanje v varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice brez privolitve po sklepu sodišča - prostorska stiska - prostorska zasedenost - pritožba odvetnika

    V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (ni še potekel rok za vložitev pritožb vseh udeležencev postopka), zato izpodbijanega sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je sodišče druge stopnje odločilo le o pritožbi nasprotnega udeleženca, ki jo je vložila odvetnica. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbe vseh udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o morebitnih pritožbah ostalih udeležencev.

  • 278.
    VSLJ Sklep IV Cp 1679/2025
    24.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094962
    ZNP-1 člen 42, 100. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    predlog za začasno odredbo - začasna odredba v družinskih zadevah - ukinitev stikov z otrokom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiki pod nadzorom

    Ker zaključka sodišča prve stopnje, na podlagi katerega se je sodišče odločilo, da stikov začasno ne bi popolnoma ukinilo, ni mogoče preveriti in o predlogu za ukinitev stikov v izreku odločbe, ni odločeno, je bilo potrebno pritožbama ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

  • 279.
    VSLJ Sodba II Cp 910/2025
    24.6.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI
    VSLJ00094098
    ZDoh-2 člen 120.
    avtomobilsko zavarovanje - izguba na dohodku - izgubljen zaslužek - odškodnina za izgubljeni zaslužek - določitev višine odškodnine - bruto dohodek - akontacija dohodnine - tek zamudnih obresti - zamuda pri odškodninski obveznosti

    Od dela zneska odškodnine, ki je po vsebini akontacija dohodnine, zavarovalnica ne dolguje zamudnih obresti; prvič zato ne, ker davčna obveznost nastane šele v trenutku izplačila dohodka, torej, ko dolžnik (toženka) v korist upnika (tožnika) dejansko izvrši plačilo na podlagi izvršljive sodbe; drugič pa tudi zato ne, ker bo v primeru prepoznega nakazila akontacije dohodnine toženka v zamudi kvečjemu v razmerju do države kot prejemnice akontacije dohodnine, ne pa v razmerju do tožnika.

  • 280.
    VSMB Sklep II Cp 496/2026
    23.6.2026
    STVARNO PRAVO
    VSMB00095094
    SPZ člen 88. ZCes-2 člen 49.
    nujna potrebnost razlastitve - dostop do parcele z javne ceste - nujna pot - kategorizacija javnih cest - exceptio illegalis - neustaven podzakonski akt

    Predlagateljica pa je v pritožbi opozorila še, da je sodišče prve stopnje na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da ima parcela predlagateljice, zgolj zaradi neposrednega stika z eno od parcel v lasti občine, zagotovljen dostop do javne ceste in zato po 88. členu SPZ ni pogojev za določitev nujne poti.

  • <<
  • <
  • 14
  • od 50
  • >
  • >>